Tradicija

Koledar se je tako poigral, da bodo France Prešeren in (po)vojne tragedije letos večkrat omenjene v pustnem času. Vse se namreč ujema. Prešernov dan letos sovpada s pustnim petkom. Spominski dan Republike Italije na fojbe in eksodus pade na pustno nedeljo.
Splet dni in obletnic je nedvomno neroden. Je pa po svoje tudi koristen, da bolje razumemo tiste Primorce, ki jih drugače najtežje razumemo. To so Slovenci v Italiji.
V reportaži o pripravah na pust lahko spoznamo, da mnogi zamejci že več mesecev jemljejo dragocene ure svojemu delu, svojemu počitku in svojim družinam za izdelovanje pustnih vozov in mask. Če jih vprašaš, zakaj to počnejo, povečini odgovorijo, da jih žene čut dolžnosti za ohranjanje tradicije.
Tako pravijo tudi člani številnih kulturnih društev, ki v februarju pripravijo do sto Prešernovih proslav na zemeljskem pasu od miljske obale do furlanskih vrhov.
Nič napačnega pri tem. Za ogrožene skupnosti je povsem razumljivo, da se oklepajo navad. Slovencem v Italiji je tesen odnos do preteklosti zapisan v genih. Zato vsako leto ob spominskem dnevu na fojbe in eksodus poznavalsko opozarjajo, da tolikšnega zla ne bi bilo, če ga ne bi poprej zanetil fašizem. In zato v zamejstvu vztrajno prirejajo spominske svečanosti v spomin na žrtve nacifašističnega preganjanja. Da ne bi pozabili, pravijo.
Vse je prav in nič ni obsodbe vredno. A vendarle si lahko zaželimo, da bi Slovenci v Italiji ob tem spoštljivem odnosu do preteklosti in tradicije kdaj pa kdaj pomislili tudi na bodočnost.
Saj ne trdimo, da bi bilo treba ukiniti Prešernove proslave, pozabiti na fašistično gorje in zatreti Kraški pust. Ampak skupnost, ki živi zgolj od folklornih prireditev in spominskih proslav, bo prej ali slej izgubila smisel za današnji čas. Zato bi bilo bolj spodbudno, ko bi ljudje pustovali in prirejali Prešernove proslave predvsem iz želje po ustvarjalnosti in ne le zaradi negovanja tradicije.
Morda bi bilo treba poskriti stenske koledarje. Ali pa jih kar ukiniti s pretvezo, da je treba varčevati. To bi bilo za Slovence v Italiji koristno. Brez datumov in obletnic bi morda ustvarili tudi nekaj netradicionalnega. V najboljšem primeru celo inovativnega.

(Kapučino, Primorske novice, 1. 2. 2013)