"Ne moremo biti ujetniki sindikata CGIL"

Na tokratnih parlamentarnih volitvah v Italiji prvič nastopa lista Fare per fermare il declino (Delajmo, da zaustavimo propad). Nastala je lani na pobudo novinarja Oscarja Giannina, ki je tudi premierski kandidat te nove in nepovezane stranke. V okrožju dežele Furlanije-Julijske krajine na njeni listi kandidira tudi slovenski ginekolog in porodničar Marco Gergolet iz Doberdoba.

Marco Gergolet (foto P. Verč)

Je to vaša prva politična izkušnja?
“Da, prva. Moram povedati, da sem zelo navdušen.”
Zakaj?
“Navdušili so me vsi ustanovitelji stranke, ne samo Oscar Giannino. Govorim o profesorjih, ki poučujejo v ZDA, kot na primer Luigi Zingales ali Michele Boldrin. Sledil sem jim po internetu in se počasi navdušil za njihove ideje.”
Gre za liberalce, drži?
“Lahko so liberalci, lahko pa tudi ekstremni levičarji. Eno glavnih načel gibanja je meritokracija. To pomeni, da imaš, kar si zaslužiš, ne glede na to, ali si sin rudarja ali ministra. To je zelo levičarsko.”
Toda ...
(prekine) “Po drugi strani levica trdi tudi nekaj drugega: vsi bomo enaki ne glede na vse. To pa ni prav. Če ne upoštevamo tega, kar si vsak dejansko zasluži, potem napredujejo samo tisti, ki imajo politične botre in strice v ozadju.”
Kakorkoli, za vrsto drugih točk iz vašega programa bi težko rekli, da so levičarskega porekla: takojšnje zmanjšanje javnega dolga, manj javnih izdatkov, znižanje davkov, liberalizacija ...
“Država ima v lasti cel kup delnic podjetij. Zakaj? Zingales in drugi pravijo: ne zato, da bi od tega imela profit, ampak samo da bi na čelo uprav teh velikih podjetij lahko postavljala ljudi po politični izbiri.”
Zakaj niste v koaliciji z Mariom Monitjem, ko pa ste sorodnih zamisli?
“Monti je dobro obetal, a potem ni dosegel, kar je obljubljal. Poglejmo, kaj se je zgodilo s pokrajinami: obljubljal je zmanjšanje števila pokrajin, a potem iz tega ni bilo nič. Tudi s povečanjem števila taksijev v velikih mestih ni bilo nič. Če greste v Rim, je tam zelo težko dobiti taksi. Tudi po eno uro morate čakati. V Londonu pa zažvižgate in ga takoj imate.”
Z licencami taksistov je imel težave tudi Pierlugi Bersani, ko je bil še minister. Kaj menite o njem?
“Manjka mu karizme. Če bi namesto njega kandidiral Matteo Renzi, bi leva sredina zmagala brez težav. Tudi naše gibanje se ne bi predstavilo na volitvah. To je treba povedati. Renzi bi privabil tudi volilce iz desnega tabora, kar ni nič narobe.”
Kakšno pa je vaše mnenje o Silviu Berlusconiju?
“Ne razumem, kako lahko še kdo zaupa temu človeku, ki je 20 let vlekel Italijane za nos. Nekateri smo to takoj opazili in na njegove finte nismo nikoli padli, drugi pa so mu dolgo verjeli in mu verjamejo še zdaj.”
Tretji kandidat za premierja je Mario Monti. Še vedno mi ni jasno, zakaj ga vaša lista ne podpira. Očitate mu, da je imel kot predsednik vlade premalo poguma, a je treba tudi povedati, da je moral sklepati kompromise s strankami. Zdaj pa ima proste roke ...
“Kriv je Luca Cordero di Montezemolo. Na področju železnic ima svojo privatno koncesijo, a v politiki noče konkurence. Mi bi vsekakor tako ali drugače ne šli v Montijevo koalicijo, ker nočemo starih politikantov, kot sta Fini in Casini.”
Kdo so volilci vaše stranke?
“Ljudje, ki v vsakdanjem življenju uporabljajo zdravo kmečko pamet. Naše gibanje nima nobenih ideoloških spon. Govori z razumom, hoče meritokracijo ter moderno državo brez konfliktov in ozkih interesov v politiki.”
Volilni zakon je za manjše in nepovezane stranke, kot je vaša, neugoden. Težko boste prišli v parlament.
“Glede na javnomnenjske raziskave te možnosti ni. Zame vsekakor to ni pomembno. Sem zelo zadovoljen, da lahko sodelujem pri tem gibanju. Vsak glas, ki ga bomo dobili, bomo znali ovrednotiti.”
Koga bi najraje imeli za premierja?
“Giannina.” (se nasmehne)
A kot sva rekla, javnomnenjske ankete mu ne kažejo dobro. Koga bi izbrali med ostalimi kandidati?
“Bersani bi tudi lahko naredil kaj dobrega. A kot kaže, bo Vendola oviral reforme, ki so res potrebne.”
Levica torej zavira razvoj Italije?
“Predvsem ekstremna levica, ki zaradi nekaterih svojih tabujev noče spremeniti vizije. Ampak svet je popolnoma drugačen kot je bil pred 15 leti. Ne moremo biti ujetniki sindikata CGIL.”
Med Slovenci v Italiji redki povedo na glas, kar ste pravkar vi. Imate zaradi svojega prepričanja težave, recimo v odnosih s sovaščani?
“Ne. Imam se za poštenega človeka, nikogar ne žalim in mislim, da je prav, da ima vsak svoje politično prepričanje. Vsak naj da svoj prispevek družbi. Sem pa tudi prepričan, da če se večina ljudi odloči za nekaj, morajo ostali to željo spoštovati. Neki župan v Franciji ni hotel, da bi v njegov kraj postavili jedrsko centralo. Je pa rekel: Francija me za to prosi in za Francijo je prav, da se to naredi. Mi pa smo taki, da nočemo železnic in hkrati nočemo niti tovornjakov. Ne vemo, kaj hočemo.”
Ste za ali proti hitri železnici?
“Seveda sem za. Sem proti onesnaževanju zraka in proti prometu na avtocesti.”
Živite pa v Doberdobu, ki bi ga morebitna gradnja železnice okoljsko prizadela ...
“Kaj je večja škoda za okolje? 100.000 tovornjakov na dan po avtocesti ali 100.000 tovornjakov na dan po železnici? Veste, koliko letal gre dnevno iz Trsta v Milan? Ne bi bilo boljše, če bi iz Trsta hitro prišli kamorkoli z vlakom?”
No, ampak ni morda napaka današnje družbe ravno v tem, da stremi po hitrosti? Je ta res nujna?
“Seveda. Če prižgete računalnik, ki je hiter tako, kot pred 15 leti, ga boste vrgli v koš.”
Ste iz Italije in delate v Sloveniji. Kje se lepše živi?
“Težko rečem. Lahko pa povem, da se je kakovost dela v Sloveniji zelo zvišala. Imel sem več ponudb, da bi delal v italijanskih javnih bolnicah, a sem jih vedno zavrnil.”
Kje so višje plače?
“Presenetljivo - v Sloveniji. Delaš nekaj ur več, a standard dela je višji.”
Bi se torej Italija morala zgledovati po Sloveniji?
“Z vidika zdravstva prav gotovo. Tudi z vidika birokracije je v Sloveniji veliko bolje.”
Kaže, da je preživetje slovenske manjšine v Italiji odvisno od državnih prispevkov. Vaša stanka pa državno pomoč vidi kot pesek v oči ...
“Giannino se je sredi Trsta zelo jasno izrekel o tem. Manjšine nas bogatijo, nanje ne smemo gledati kot na problem. Naša stranka ni proti prispevkom. Nasprotuje potrati in hoče odpraviti državno lastništvo v podjetjih. Vsekakor gotovo drži, da če bo manjšina živela samo od prispevkov, ne bo v koraku z novostmi.”

(Primorske novice, 7. val, 15. 2. 2013)