Zamejci na Siciliji (Bralni nasvet)

Alessandra Lavagnino, I Daneu - Una famiglia di antiquari. Sellerio editore Palermo, 2003. Predgovor: Leonardo Sciascia. Št. strani: 242. Prvič izšlo leta 1981 pri založbi Rizzoli .

Zadnji septembrski dnevi, počitnice na Siciliji. Nad ljubko obmorsko Taormino in njenim antičnim gledališčem sije sonce. Glavna ulica je polna turistov in temu primerno je število trgovinic. Nad eno izmed teh visi napis Daneu. Priimek, ki ni sicilijanski, vzbudi radovednost.
Zberem pogum in vstopim. Ni kičastih spominkov ali razglednic, ampak blago za oblačila in dom. Neke vrste butik. Za prodajalnim pultom se dama aristokratskih manir ne začudi, ko ne vprašam za kak izdelek, toda za izvor imena trgovine.
V nekaj stavkih pove, da je bil njen ded iz Trsta. Doda še nekaj o tem, da bi zelo rada šla v dedovo rojstno mesto, a da ji še ni uspelo. Nato izpod pulta izvleče knjižnico. "O mojem dedu in njegovi družini so tudi napisali knjigo. Te vam je žal ne morem dati in bojim se, da je ne najdete več nikjer."
Sreča pa taka, po nekaj dneh jo dobim v knjigarni založbe Sellerio ob plaži v Mondellu. Kupim, čeprav ne vem, kdaj bo prišla na vrsto.
Čas za njo je bil konec januarja. Splačalo se je. Ko se po nekaj straneh navadiš na svojevrsten slog neapeljske biologinje in pisateljice Alessandre Guagnino, branje teče. Zgodba te slovenske družine se kot kriminalka začne z umorom v gostilni na Opčinah na začetku 19. stoletja. A ne gre za fikcijo. Gre samo za enega od mnogih pripetljajev rodbine Daneu, ki jih je po ustnem izročilu zapisala Ančka Daneu.
A glavni junak je Ančkin oče Vincenz Daneu. Leta 1883 je zapustil družinski hotel z restavracijo na Obelisku in se odpravil na Sicilijo. Z znanjem in trgovsko spretnostjo je uspešno vodil starinarnico, ki se je z leti širila in selila. Tako kot Vincenzova družina.
Hčerke in sinovi so znali več jezikov, govorili so tudi slovensko. Vincenz in žena Ita Zvanut sta si tudi želela slovenskih pomočnic. Toda Danevovi so se v vihravi prvi polovici 20. stoletja razpršili po vsej Evropi. Palermo je vsekakor ostal njihov "bazni tabor", Opčine pa so menda stalno imeli v mislih. Menda se je Vincenz ob koncu življenja preselil v Taormino, ki rahlo spominja na tržaški kraški rob nad morjem.
Zanimiva knjiga, ki jo bogati tudi spremni zapis Leonarda Sciascie. Veliki pisatelj je poznal Ančko Daneu, ki je shranila veliko pisem in zapisov, te pa je Guagninova primerno natančno uredila.