Drevoredova agenda

Nekaj predlogov za skupnostni razvoj Slovencev v Italiji

Mnogi ugotavljajo, da skupnost Slovencev v Italiji se že dalj časa ne razvija. Kljub izboljšanju političnih razmer se položaj slovenščine ni bistveno spremenil. Mnoge slovenske ustanove v Italiji so v težavah, ki niso zgolj finančne. Za udejstvovanje v slovenskih organizacijah se odloča vse manj ljudi. Predvsem mladi iščejo druga okolja za osebnostno uveljavitev.
Znotraj skupnosti ni jasnih pogledov v bodočnost, pomanjkljivo je tudi dolgoročno načrtovanje. Večkrat se tudi pojavlja vprašanje, kdo ima sploh dolžnost in/ali pristojnost sprejemanja odločitev.

1 IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSTVO
Potrebujemo temeljit miselni preobrat, po katerem bi za svoj položaj rekli, da ga moramo utrjevati, ne pa reševati. Okrepitev svoje skupnosti bomo dosegli predvsem z znanjem. Slovenci v Italiji bi morali zato največ sredstev in energij vložiti v izobraževanje.
A) S področnim ministrstvom v Republiki Sloveniji je treba povečati obseg študijskih in praktičnih izmenjav na relaciji Slovenija-zamejstvo.
B) Študente, ki se odločijo za študij v Sloveniji, je treba podpirati. Štipendije niso dovolj. Študenti in vsi Slovenci v Italiji, ki se izpopolnjujejo na univerzah v Sloveniji, morajo računati tudi  na drugačne oblike podpore (priložnost za študijsko prakso itd.).
C) Večje organizacije morajo v sodelovanju z visokošolskimi skladi in dobrodelnimi društvi z učinkovitim sistemom štipendiranja in financiranja podpirati vse udeležence v izobraževalnih procesih. Zlasti študenti se v zameno za finančno pomoč obvežejo pomagati organizacijam v zamejstvu, kjer je to mogoče.
Č) Vodstva slovenskih organizacij, društev, zvez ipd. naj svojim zaposlenim redno nudijo priložnosti za izpopolnjevanje.
D) Ključ pri zaposlovanju mora biti znanje.
E) Dijaki iz Videmske pokrajine, kjer ni slovenskih višjih srednjih šol, dobijo ugodne namestitve v slovenskih dijaških domovih v Trstu in Gorici.
F) Na slovenskih šolah v Italiji poučujejo profesorji in učitelji, ki imajo neprecenljivo in zahtevno vlogo. Pri svojem delu morajo biti čim bolj avtonomni. Za svoje delo morajo dobiti podporo na osnovi tega, kar je zapisano v točki C, zlasti v obliki nakupa slovenske študijske literature ali prevajanja tuje literature v slovenski jezik.


2 SLOVENSKI JEZIK
Širjenje in uveljavljanje slovenščine sta osnova vsakršnega organiziranega delovanja Slovencev v Italiji.
A) Politiki in civilna družba se morajo zavzeti, da bo slovenščina enakopravna povsod, kjer živijo Slovenci.
B) Možnost za učenje slovenščine je treba nuditi čim širšemu številu ljudi, ne da bi pri tem ljudem vsiljevali slovensko identiteto, če ne čutijo, da pripadajo slovenskemu narodu (npr. v Benečiji ali Reziji).
C) Založbe, gledališče, mediji in kulturne organizacije skupaj prispevajo k ustanovitvi podjetja za lektoriranje in zborno izreko, ki bi prvenstveno služilo svojim podpornikom in zaposlovalo sloveniste.


3 POLITIKA
Treba se je znebiti pogubne miselnosti, da politika odloča o vsem. Politika je pomembno oporno sredstvo pri utrjevanju položaja, ni pa edino.
A) Civilnodružbene organizacije Slovencev v Italiji morajo do vseh strank gojiti enako kritičen odnos.
Stranke imajo nalogo, da si s konkretnimi dejanji prislužijo naklonjenost Slovencev. Vnaprejšnjim podporam, ki ne temeljijo na konkretnih razlogih, se je treba izogibati. Prav tako se je treba izogibati vnaprejšnjemu zavračanju nekaterih političnih subjektov. Dialog je treba gojiti z vsemi.
B) Slovenski mediji ne smejo postavljati v ospredje politikov samo zato, ker so Slovenci. Pozornost in morebitno podporo si zaslužijo tisti, ki s konkretnimi dejanji pomagajo Slovencem v Italiji.
C) Voditelji večjih organizacij in društev naj se otepajo udejstvovanja v politiki.

4 ETIKA
Slovenske organizacije v Italiji morajo uživati ugled. Ta čas je žal preveč organizacij na slabem glasu, pri čemer je glavni razlog neupoštevanje etičnih pravil.
A) Vodje zvez, svetov, združenj, kulturnih središč, knjižnic, inštitutov in raznih društev, ki zaposlujejo ljudi, naj podpišejo etični kodeks, ki mora vsebovati ta načela:
- kjer je le mogoče, je treba za vsako delovno mesto pripraviti razpis;
- kjer je le mogoče, se je treba izogibati zaposlovanju sorodnikov;
- ravnatelji, direktorji, predsedniki, člani upravnih odborov in drugi izvrševalci vodilnih funkcij naj na spletni strani svoje organizacije (ali na kateremkoli javno dostopnem kraju) objavijo znesek svojega honorarja in glavne značilnosti delovnega razmerja.
B) Zlasti politiki in novinarji se morajo izogibati konfliktom interesov pri svojem delu. Najlažja rešitev bi bila, da bi vsak opravljal le eno funkcijo oz. poklic naenkrat.
C) Člani upravnih odborov nepremičninskih družb ne smejo opravljati vodilnih funkcij v organizacijah, ki za svoje prostore plačujejo najemnino.
Č) Za lažje preprečevanje konfliktov interesov bi lahko vsaka organizacija objavila seznam svojih zaposlenih, seveda ob upoštevanju zakona o varnosti zasebnih podatkov.
D) Na prostovoljni ravni naj se ustanovi odbor, ki bi nadziral upoštevanje moralnih načel. Odbor bi seveda imel zgolj moralno vlogo, ki pa ni nezanemarljiva.

5 DEMOKRACIJA IN ODLOČANJE
Mnogi ugotavljajo, da je eden glavnih problemov slovenske skupnosti v Italiji njena nezmožnost za sprejemanje odločitev. Nastati mora organ, ki bo pri ključnih vprašanjih jasno opredelil interese Slovencev v Italiji.
A) Organ naj z zakonom ustanovi Dežela FJK. Slovenski poslanci v Deželnem svetu FJK - ali tisti, ki jim je pri srcu slovenska skupnost v FJK - naj preverijo pravne in praktične možnosti za ustanovitev takega organa in naj na osnovi zbiranja predlogov (morebiti tudi po internetu po vzoru islandske ustave) določijo pravni okvir tega organa.
B) Dežela FJK se mora z Republiko Slovenijo dogovoriti za obojestransko priznanje takega organa, ki naj ne bo zgolj posvetovalno telo.
C) Z ustanovitvijo tega organa je možno odpraviti razne posvetovalne komisije in nanje prenesti celo vrsto pristojnosti.
Č) Večino članov organa je treba izvoliti na osnovi splošnih volitev med Slovenci v Italiji.
D) Ob upoštevanju, da dosedanji zakoni za Slovence v Italiji, izrecno omenjajo vlogo nekaterih zvez in organizacij (npr. SKGZ in SSO), morajo tudi te imeti svoje zastopnike v tem organu. Upoštevati je treba tudi vlogo šol, izobraževalnih ustanov in interesnih organizacij (SDGZ, Kmečka zveza itd.). Število zastopnikov teh organizacij mora biti manjše od števila članov, ki so izvoljenih na splošnih volitvah.
E) Organ naj zastopa slovensko skupnost v pogovorih z italijansko in slovensko državo.

6 MEDIJI
Slovenski mediji v Italiji naj v čim večji meri opustijo poročanje o svetovnem dogajanju, zato da se čim večjo pozornost nameni krajevnemu dogajanju in spletnim vsebinam.
A) Informacije o dogajanju v svetu so tako ali drugače dostopne marsikje, informacije o dogajanju pri nas pa so mnogo redkejše. Slovenski mediji naj zato čim več svojih novinarjev, programskih ustvarjalcev oz. sodelavcev usposobijo za kakovostno poročanje o dogajanju, ki vpliva na življenje Slovencev v Italiji.
B) Dobro je treba razmisliti o prilagajanju medijske ponudbe novim medijem, okusom in navadam.
C) Zlasti na šolah je treba ustvarjati možnosti, po katerih bi mladi lažje in/ali pogosteje spremljali medije v Sloveniji.

7 KULTURA IN DIALOG
Za kulturno rast Slovencev v Italiji je treba povečati skrb za urbano kulturo in spremeniti način financiranja kulturnega delovanja. S kulturnim delovanjem je treba odpirati slovenski svet in slovensko besedo tudi Neslovencem.
A) Večje kulturne organizacije morajo omejiti financiranje prireditev, ki nimajo izrazite kulturne vrednosti, ampak zgolj družbeno-socialno. Nima smisla vlagati velike količine denarja v prireditve, ki so:
- usmerjene zgolj v preteklost,
- zanimive za ozek geografski krog,
- izvedljive s prostovoljnim delom.
B) Večje kulturne organizacije tudi v sodelovanju z mestnimi knjižnicami morajo gojiti stik s sodobnimi slovenskimi ustvarjalci in strokovnjaki.
C) Večje slovenske organizacije s konkretnimi nasveti in logistično oporo sodelujejo pri kulturnih izmenjavah med slovenskimi in italijanskimi mesti oz. med slovensko in italijansko državo.
Č) Večje slovenske organizacije nudijo logistično oporo (npr. prevajalski servis) raznim italijanskim poklicnim zbornicam (arhitekti, novinarji, inženirji itd) za prirejanje srečanj s slovenskimi strokovnjaki.
D) Društvo Slovensko stalno gledališče omogoči vpis v svoje vrste vsem posameznikom, ki jim je pri srcu usoda gledališča. Na svojem rednem občnem zboru to društvo izbere svojega zastopnika v Upravnem svetu SSG, ta zastopnik pa redno obvešča člane društva o dogajanju v gledališču.

8 ŠPORT
Slovenska športna društva v Italiji imajo pomembno vlogo bodisi v nudenju športne dejavnosti v slovenskem jeziku bodisi v povezovanju slovenskega sveta z italijanskim. Za uresničevanje obojega je nujno, da vadba poteka v slovenščini.
A) Prednostno je treba podpirati mladinsko dejavnost in izobraževanje strokovnega kadra.
B) Prednostno je treba podpirati društva, ki delujejo v okolju, kjer mladi težje pridejo v stik s slovensko besedo.