Napile se ulice (radijski komentar / 3)

(Radio Trst A, 24. januarja 2012)

Včeraj sem si v gledališču Miela ogledal eno izmed filmskih predstav letošnjega tržaškega filmskega festivala// Šlo je za dokumentarec o glasbeni skupini Bjelo dugme, ki ga je režiral Igor Stoimenov//
Po ogledu filma, ki se konča s sočasnim razpadom Bregovičevega benda in Jugoslavije, me je kratka pot do doma peljala tudi na ulico za mojo hišo// Po naključju je ta ulica podobna nekdanji Jugoslaviji// Tla so v razsulu, vozniki se pri iskanju parkirišča bratsko tepemo za vsak centimer in prepovedi so zelo nejasno postavljene//
Cesta nosi ime po Giovanniju Boccacciu// Predolga leta so se na njej množile luknje, da je bila vožnja po tej ulici vsakič drzna preizkušnja za avtomobilske amortizerje// Lani jeseni pa se je zgodil čudez// Prišel je valjar in z novim asfaltom so vse luknje izginile//
Toda po nekaj mesecih se je občina lotila del na podcestni napeljavi// Boccacciovo ulico so zato spet razorali in zdaj je tam spet bojno polje// Iz novonastalih lukenj pa se namesto nadležnih disidentov in umazanih punkovcev – tako kot je bilo v nekdanji Jugoslaviji – pojavljajo nadležne in umazane miši//
A Boccaciova ulica ni osamljen primer// Dnevnik Il Piccolo je prejšnji teden poročal, da so se na tržaškem nabrežju začela vzdrževalna dela na dotrajani kanalizaciji//
Nekdanji župan Roberto Dipiazza je razložil, da je bilo pred leti dovolj denarja edinole za preurejanje prometnic, ne pa tudi za delo na kanalizaciji// Zato so najprej naličili nabrežje, zdaj pa ga po sili razmer morajo prerešetati// Kot če bi na steno najprej postavili ploščice in šele zatem vstavili električne žice//
Trst ima očitno težave pri dolgoročnem načrtovanju// To mi je pred nedavnim v nekem intervjuju potrdil tudi dekan na fakulteri za arhitekturo Giovanni Fraziano// Hudoval se je, da se v Trstu razpravlja o jelkah na trgu Unità, a da nihče ne razmišlja širše// Pod lupo se zato znajdejo samo nekateri predeli mesta, ni pa razmisleka o mestu kot celoti// In prav zaradi tega Trst hira, v vsesplošni ponudbi pa ga prehiteva celo štirikrat manjši Pordenon//
Dekan tržaške fakultete za arhitekturo mi je takrat – ne da bi ga jaz vprašal – začel navdušeno govoriti o Ljubljani, in pohvalil njen razvoj po slovenski osamosvojitvi// In bo že res, da si Ljubljana ustvarja podobo primerno urbanizirane prestolnice, velike težave z urbano podobo ima Maribor// Štajersko mesto je letos evropska prestolnica kulture, a se tuji novinarji zgražajo nad njegovo podobo// Mariborčani pa so se že lani hudovali zaradi skromne pomoči iz Ljubljane in po kosovskem vzoru celo predlagali odcepitev z mejo pri Trojanah//
In spet smo tam, o čemer sem govoril zadnjič// Delitvi na bele in rdeče, na Štajerce in na Notranjce, na Union in Laško, se je zdaj pridružila še ločitev med ekipo najboljše slovenske smučarke in Smučarsko zvezo Slovenije//
Tina Maze je po mojem naredila dve usodni napaki// Najprej to, da je preveč uspešna, kar se v Sloveniji večkrat slabo obnese// Druga njena napaka pa je bržkone ta, da je za pooblaščenca izbrala Damjana Terpina// Goriški odvetnik je nedvomno politični bojevnik, da mu ni para, gotovo pa ni najboljši pogajalec// In med Smučarsko zvezo Slovenije in Tino Maze bo nujno moralo priti do popuščanja na obeh straneh, kajti zveza potrebuje Tino in Tina potrebuje zvezo//
Goriški odvetnik pa je po moji oceni ta spor vzel preveč dobesedno// V pogovore je šel tako miroljubno kot je Gavrilo Princip šel v Sarajevo leta 1914// Po pričevanju Tomaža Lovšeta se je Terpin v Kranjski Gori šopiril s svojimi vezami v stranki SDS in grozil s čistkami// Nastopil naj bi torej z argumentom moči namesto da bi uporabil moč argumenta// Na primeru nekdanje Jugoslavije pa vemo, kam to pelje//
In razgreto je v teh urah tudi po italijanskih avtocestah zaradi protesta avtoprevoznikov// Pred dobro uro so tiskovne agencije potrdile, da je nemški tovornjak žal povozil enega od protestnikov//
V tem norem dogajanju, kopanju lukenj in v vseh teh sporih se zdi, da se je v načeloma mrzlem januarju vsem pretirano ogrela kri// Zdi se, kot da so ulice pijane, tako kot so bile tiste iz pesmi Belega dugmeta// Bliža se pust, a vseeno: nekaj več treznosti, prosim// Pa nasvidenje čez teden dni//

Bodo Slovenci v Italiji dobili svoj parlament?

Primorske novice, 20. 1. 2012

Radijski komentar / 2

Tecnologiaricerca.com

V zadnjih dneh sem nepričakovano pogosto bral in poslušal o znanosti//
Po italijanskih radijskih postajah oglašujejo novo znanstveno prilogo, ki jo ponuja nek italijanski dnevnik, in tudi znanstveni festival, ki bo konec tedna v Rimu// V Delu pa smo prejšnji četrtek brali, kaj bo v letu 2012 domnevno zaposlovalo znanstvenike in raziskovalce//
Menda bo v ospredju njihovih naporov spet planet Mars, kamor za 2,5 milijard dolarjev potuje leteči laboratorij Nase// Na našem planetu je še preveč nerešenih težav, zato ni povsem jasno, čemu tako vztrajno rinemo v vesolje// Bolj bi na primer koristilo, če bi se raziskovalci posvetili planetu Zemlja// Na primer uganki, kako bi vsem ljudem na afriški celini zagotovili dovolj vode//
Vendar to je seveda puhla retorika// Res je, da se premalo vlaga v reševanje najosnovnejših človeških potreb, a zaradi tega znanstvenikom ne gre dopovedovati, kaj morajo raziskovati// Moramo pač verjeti, da je tudi pošiljanje sond v vesolje potrebno//
Kakorkoli, dobro bi bilo, da ne bi samo mi hodili na tuje, ampak da bi tudi Marsovci kdaj prišli v našo orbito// Zanimivo bi bilo videti in vedeti, kaj mislijo o nas// Če na primer mi Marsu rečemo rdeči planet, kako bi oni rekli nam?//
Ob pogledu na površje Zemlje, bi morda rekli, da je veliko modrega, ker je take barve pač morje// Nismo pa vsi Zemljani modri// Bolje nas označujeta drugi dve barvi: bela in črna// Smo namreč v neprestanem odločanju med samo dvema izbirama// Dolgo smo se sprto delili na pravoverce in krivoverce, na zahodnjake in vzhodnjake ter po presoji nekaterih državnikov tudi na pripadnike dobre in inferiorne civilizacije//
Globalnim delitvam se od nekdaj pridružujejo še nacionalne: v Španiji je na primer tekla kri zaradi delitve na monarhiste in republikance, v Ruandi zaradi delitve na Hutuje in Tutsije, na Škotskem pa se po novem delijo na secesioniste in unitariste//
Na Slovenskem smo kajpak kandidati za zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v delitvah// Bili smo klerikalci ali liberalci, partizani ali domobranci, in po najnovejši dilemi ali Jankovičevi ali janševci// In ob bližajočem se referendumu se bo Slovenija razcepila še zaradi družinskega zakonika//
Pri nas ob Tržaškem zalivu pa smo taborniki ali skavti, beli ali rdeči, in glede na področja svojega zanimanja za Sosiča ali za Kobala, za Zvezo ali Prosveto, za Vesno ali Juventino, za pivo ali vino//
Iz tega pač ne moremo, taka je narava// Na vseh planetih je zaradi rotacije pač tako, da se izmenjujeta dan in noč// A če bi nas kdo opazoval z Marsa, najbrž ne bi razumel, zakaj razlik med nami ne jemljemo kot preprosto dejstvo, ampak kot hudo zlo// In po pravilu, kdor ni z nami je proti nam, se večno tepemo// Vsaj pri nas k sreči ne več z orožjem, ampak z besedami//
Naj za konec naveden primer// Prejšnji teden je bila v Narodnem domu razprava o predlogu, da bi Slovenci v Italiji svoje voditelje izbrali na splošnih volitvah// Novinar Primorskega dnevnika je svoje poročilo začel z ugotovitvijo, da ni bilo prepiranja// A če takoj na začetku članka napišeš, da kreganja ni bilo, je potem jasno, da ga je sicer še preveč//
Zdaj niti ni tako važno, kdaj kdo misli o Jankoviču, družinskem zakoniku ali volitvah v manjšini// Bolj je pomembno, da mnenja opiramo na argumente, ne pa samo na željo, da bi se prepirali – to se namreč zlasti na internetu prevečkrat dogaja//
Pa ne samo na internetu, očitno tudi na snegu// Celo Tina Maze si je želela zanetiti polemiko in je protestno pokazala moderc z napisom »not your business«// Šlo je po mojem za kvantarsko dejanje, sicer inteligentnega in prefinjenega dekleta// Meni Tinina gesta ni bila všeč, a sem po internetnih odzivih sodeč med redkimi//
To vprašanje bi si najbrž postavili tudi Marsovci: zakaj se pregovorno razklani Slovenci kar naenkrat poenotijo, ko Tine Maze pokaže nedrc?// Naj znanstveniki povejo, ali je to zasluga Tine Maze smučarke ali Tine Maze striptizete// In nasvidenje čez teden dni//

(Prebrano po Radiu Trst A v torek, 17. januarja)

Not your business, not her style

Tina Maze je po včerajšnjem superveleslalomu v ciljni areni pokazala perilo s hudomušnim napisom.
(Delo)

La bella slovena ha scelto un modo pepato ed ironico per dire la sua. (Lepa Slovenka je povedala svoje na drzen in ironičen način)
(Il Mesaggero)

Tina Maze je "my business" samo do take mere, da vsakič navijam za njo pred televizorjem. Osebno je ne poznam. A vseeno priznam: mi je simpatična - v vseh pomenskih odtenkih te besede.
Navijam za njo že od takrat, ko je začela dosegati prve točke v svetovnem pokalu. In ko so mi v sivem in mrzlem januarju mojega prvega leta v Ljubljani olepšali razgled, s tem da so pred okno postavili reklamo z njenim nasmehom, sem se iz hvaležnosti odločil, da bom Mazejevi navijaško zvest do konca njene športne poti.
A včeraj me je rahlo razočarala. Ponavljam: rahlo, ker pač ne gre za veliko stvar. Napis, ki ga je razgalila v Cortini, je bil po mojem napaka v stilu sicer elegantnega in inteligentnega dekleta. To sem tudi napisal na Facebooku in takoj dobil dokaz, da se nekateri (morda večina Tininih navdušencev) ne strinjajo.
A meni je pač Tina všeč tudi za to, ker gre proti toku, a nikoli brezglavo, vedno z neko svojo držo in šarmom. Ko pa je včeraj pokazala napis na modrcu, se je spustila v to bizarno in pritlehno polemiko o kombinezonu (za nekatere je to spodnje perilo, za nekatere spodnji dres, pač, pravega izraza morda ni). Navadno se v polemike ni spuščala. Kvečjemu jih je ustvarjala, a se k njim ni več vračala. To je bilo pri njej drzno in hudomušno.
Kakorkoli, jaz se bom Tine spominjal, ker je uspešna in lepa smučarka, dobitnica dveh olimpijskih kolajn in treh na svetovnih prvenstvih. Žal se je bodo premnogi spomnili samo zato, ker je v kamero pokazala nedrc.

Opereta v Trstu

Vse mi vzemite, samo opereto mi pustite

(Primorske novice, 13. 1. 2012)

Radijski komentar / 1

(Vir: Contactmusic)

Ne vem zakaj in ne vem do kdaj, ampak za jutranjo oddajo Radia Trst A bom ob torkih imel tedenski komentar. Ob 9.30 sem za začetek prebral tega.

Vsako prestopno leto, kakršno je tudi leto 2012, prinese dva cirkusa// Enemu pravimo olimpijske igre, drugemu ameriške predsedniške volitve//

Medtem ko bo olimpiada v Londonu zaživela konec julija, se je ameriški cirkus že začel// Republikanska stranka namreč izbira svojega predsedniškega kandidata, ki bo novembra izzval Baracka Obamo// Čez nekaj ur bo že druga preizkušnja te dolge tekme, besedo imajo prebivalci zvezne države New Hampshire// Če naj se malo pošalim s športno terminologijo bi lahko rekel, da so vsi predsedniški kandidati v zelo dobri formi, tako dobri formi, ker je pač vsebine malo//

Spet rečeno s športnim besediščem – na tem volilnem maratonu navijam za najstarejšega dolgoprogaša// To je Ron Paul, ki ima med vsemi kandidati najbolj izvirne zamisli, zlasti na področju gospodarstva// Ta 76-letni ginekolog ima podobna konservativna stališča kot njegovi tekmeci, ne pa povsem, je namreč libertarec, zato ponekod prehiteva po levi celo demokrate// Nenazadnje pa mu gre priznati, da je od prvega trenutka nasprotoval vojni v Iraku//

A kakorkoli, tako kot je zapisal v svoji predzadnji izdaji tednik The Economist, Ron Paul nikoli ne bo ameriški predsednik// S svojo kandidaturo želi samo opozoriti na svoje nevsakdanje predloge// No, meni se zdi, da gre temu starcu čestitati, tekmuje pač po olimpijskem načelu, da je važno sodelovati//

Tednik The Economist sem nalašč omenil, gre namreč za ugledni časopis, ki še vedno v ospredje postavlja željo bralcev, da bi bili informirani// To osnovno poslanstvo medijev se v italijanskem novinarstvu žal izgublja// Ko listam dnevnike, imam vtis, da bralce bolj poneumljajo kot pa informirajo// Italijanski mediji politiko vse preveč obravnavajo kot bi šlo za cirkus, ne pa za resno stvar// In seveda to politikom ustreza// V tej igri jim je dovolj biti všečni, ne pa pametni// V italijanskih časopisih zato boste težko našli poglobljeni intervju, ki bi ministra ali poslanca potisnil ob steno//

Tudi trenutni premier Mario Monti uživa v medijih prizanesljivost, ki bi bila v drugih državah nepojmljiva// Predvčerajšnjim je nastopil v TV oddaji Che tempo che fa, v 40 minutah pa mu voditelj ni postavil enega samega neprijetnega vprašanja//

Pri tem ne gre za to, da bi karkoli slabega zaželel Mariju Montiju// Zdi se mi, da je boljši od marsikoga drugega, a pri tem gre pač za to, da mora tudi v interesu države vsak pokazati nekaj dostojanstva// Politiki naj odgovarjajo, novinarji naj sprašujejo//

Z dostojanstvom ima sicer nekaj težav tudi Slovenija, ki že dober mesec po volitvah še nima nove vlade, in po včerajšnji odločitvi Gregorja Viranta, kaže, da se bo to mencanje nadaljevalo// K tej nič kaj spodbudni sliki je svoje pristavil še ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki je skušal posredovati pri sestavi vladne koalicije//

Še dobro, da se je odločno postavil predsednik Danilo Turk, ki je obnašanje ameriškega veleposlanik okrcal// Dejal je, da ima v Republiki Sloveniji oblast ljudstvo, in da vlado sestavljajo njegovi predstavniki, ne pa predstavniki tujih držav//

Vendar naj za konec povem, da ZDA niso le orjak s pogubnimi navadami// Združene države Amerike ponujajo več dobrih zgledov, imajo odlične znanstvenike in tudi ustvarjalce// Na primer Brucea Springsteena bo junija nastopil v Trstu// In to je prav gotovo dobra novica//

Trst ima namreč – prav v nasprotju z olimpijskimi igrami ali z ameriškimi volitvami – nekaj težav prav s spektaklom// Kulturna in razvedrilna ponudba sta pač skromni// V staro pristanišče bodo zato spomladi postavili razstavo o nogometnem trenerju Nereu Roccu, kar ni napačno, ampak ljubitelji umetnosti bi vseeno radi prišli na svoj račun s stvaritvami kakega velikana svetovne umetnosti//

A pač treba se je zadovoljiti, v kriznem letu 2012 še toliko bolj//

Bodimo pač optimisti in verujmo, da je kriza tudi priložnost// Bruce Springsteen je na primer natanko pred desetimi leti izdal ploščo The Rising, eno svojih najboljših, ki je v bistvu vzniknila iz ruševin 11. septembra// V eni mojih najljubših pesmi – Waiting on a sunny day (Čakajoč na sončen dan) – Springsteen zagotavlja Evrything will be okay, in res gre verjeti, da bo naposled vse okej//

Kriza bo prej ali slej vendarle mimo, tako kot bo neizbežno mimo tudi leto 2012 z vsemi cirkusi vred//

Cenik storitev 2012 (ležerno v novo leto)

"Bog ne daj, da bi crknil televizor"
(Adi Smolar)

"Vselej smo lahko videli, da medsebojno spoštovanje ustvarja možnosti za dobro skupno delo."
(Danilo Turk)

Pablo Picasso, Akrobatka na žogi

Pravijo, da so se cene na začetku leta dvignile in da je vse dražje. Ne vem. Na mojem drevoredu sem na primer zelo poceni dobil nov televizor. Velika pridobitev. Televizor je tak, ki zajema tudi mpeg4. Zato se je na zaslonu izrisalo tudi osem ali devet doslej nevidnih slovenskih programov (TV SLO 1, SLO 2, POP TV itd). Je pa čudežno izginil Rai Tre Bis, program, ki ponuja t.i. zamejski televizijski dnevnik. Za ceno enega programa, sem dobil osem ali devet novih. Ni slabo, kajne?
Je to nauk za leto 2012 in vse večne čase? Morda. Nekako tako: nič ne dobiš zastonj, dobiš pa lahko že zelo poceni. Vse se da, nič ni nemogoče.
Ne verjamete?
Bodite pozorni.
Vam je všeč Springsteen? V letu 2012 vam ga ni treba loviti po Evropi. Junija pride v Trst.
Vam ni všeč današnji nogomet, ampak se romantično ozirate nazaj v 20. stoletje? V Trstu vam bodo spomladi postregli z razstavo o nekdanjem vrhunskem trenerju Nereu Roccu. Seveda v veselje vseh tistih, ki so siti raznih umetnostnih razstav.
Kaj pa tiste, ki umetnost zanima bolj kot nogomet? Ah, saj takih ni. Česa je več po TV, Messija ali Picassa? In kaj ni tudi Picasso risal žoge? No, torej?
Dalje. Nočete zime, hočete tople mesece? V Trstu letos zime še ni bilo. Pojdite v Barkovlje in lahko tečete skoraj v kratkih rokavih.
Bi radi več snega? Pojdite na Južno Tirolsko. Tam ga je iz topov na pretek.
Vam nista všeč sneg in zima, imate pa vseeno radi smučanje? Vse se da. Pojdite v Zagreb. Včeraj so tam najboljši smučarji sveta smučali po mešanici moke in trave.
Vam ni všeč Mario Monti? Vam bo že malce bolj simpatičen, če preberete njegov odgovor senatorju Calderoliju, ki je namignil na domnevno razkošno proslavljanje novega leta.
Vam niso všeč slovenski politiki ali politiki nasploh? No, tudi tu se najde rešitev. Po zaslugi novega televizorja sem včeraj videl novinarsko konferenco predsednika Danila Turka. Vprašali so ga, kaj meni o tem, da se je ameriški veleposlanik vmešaval v pogajanja o sestavi nove vlade. Odgovoril je tako, da bi mu zaploskal.

Všeč mi je, da je uporabil besedo dostojanstvo.
Na to pazite, da boste v letu 2012 ohranili dostojanstvo. Tudi televizija vas lahko tako poneumi, da vam ga odvzame. Bodite pametni. Pred to nevarnostjo ni treba razbiti televizorja. Dovolj je vedeti, da ste vi gospodar daljinca.
Isto velja za internet in vse "networke", socialna in vsakdanja človeška omrežja. Ne bežite pred njimi, ni treba biti samotar.
Družite se in bodite aktivni. To lepša življenje. A vsakič jasno in glasno povejte, kar mislite. Nič ne stane, pridobite pa še več dostojanstva. Od včeraj ga ima slovenski predsednik in z njim slovenska država nekaj več.
Drevored bo skušal biti to. Včasih se bomo pošalili, včasih ne bomo znali biti pametni. Bomo pa pazili na svoje dostojanstvo. Srečno na poti po tem in vseh drevoredih.

In memoriam, Giorgio Bocca

Na zadnjem valu raziskovalnega novinarstva - Primorske Novice