Primorski dnevnik in konflikt interesov

E con le stesse scarpe camminare
per diverse strade
o con diverse scarpe
su una strada sola 
(F. De Gregori, Sempre e per sempre)

Primorski dnevnik je v težavah. Ne bom pisal o razlogih stiske, saj se z njimi lahko seznanite drugje. Kdaj drugič - recimo čez nekaj dni - bom pisal o predlogih za izboljšanje položaja.
Zaenkrat le ena sama pripomba. Ki pa ne bo kratka. Pardon.
Pri vsem tem poročanju o krizi dnevnika sem pogrešal opis širšega konteksta, v katerem izhaja Primorski dnevnik. Že res, da so težave odvisne od državnih prispevkov, vendar ne gre zamolčati, da je PD del pajčevine, v kateri so ujeti nešteti konflikti interesov. Morda je ta kriza priložnost, da se jih reši. Za večni mir vseh: vpletenih in nevpletenih.
Manjšinsko založništvo še zdaleč ni neodvisno. Zadrugo Primorski dnevnik je dolga leta vodil Ace Mermolja, ki je (ali je bil) hkrati tudi sredin kolumnist dnevnika, vidni član SKGZ, dolgoletni urednik Novega dela - glasila Slovencev v Demokratični stranki levice (kasneje Levi demokrati in nazadnje Demokratska stranka) in zaposleni novinar na Novem Matajurju.
Ko sem na neki okrogli mizi pred leti vprašal odgovorno urednico Novega Matajurja Jole Namor, kdo so novinarji tega čedajskega tednika, je poleg Mermolje naštela še Rudija Pavšiča in Igorja Gabrovca. Na Novem Matajurju so bili torej zaposleni vsi takrtani vodilni možje SKGZ - z izjemo Livia Semoliča. Ne Pavšič, ne Mermolja, ne Gabrovec niso Benečani, so pa bili vseeno vsi tri deležni Matajurjeve plače. Seveda, nič nezakonitega pri tem, a imamo vsaj pravico, da se ob tej informaciji vsaj malo popraskamo po glavi.
Tudi dolgoletni tajnik SKGZ Dušan Udovič je novinar. Danes je odgovorni urednik Primorskega dnevnika, bil pa je tudi on na plačilni listi organizacij v Beneški Sloveniji. Bil je pri Zadrugi Novi Matajur in tako kot pozneje Igor Gabrovec je urejeval otroški mesečnik Galeb.
Jole Namor ni le odgovorna urednica Novega Matajurja, ampak je tudi v odboru SKGZ in v upravnem odboru Zadruge Primorske dnevnik.
In potem še Rado Race. Predsednika družbe PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, je SKGZ močno podpirala za predsedstvo Paritetnega odbora. Ko je odstopil, je na čelo tega organa prišel Bojan Brezigar - nekdanji urednik Primorskega dnevnika.
Prepletajo se torej vloge medijskih upraviteljev, civilnodružbenih voditeljev in novinarjev. Ne rečem, da v slabi veri. Morda tudi po neki preprosti nerodnosti. Naj sodstvo presodi, ali je pri tem tudi kaj nezakonitega oz. ali so tu indici za kršitev italijanskih medijskih zakonov.
Jaz lahko le sodim, da je tu marsikaj etično spornega. Menim, da bilo higiensko, ko bi se to kopičenje funkcij končalo. Vsak naj počne po eno stvar naenkrat, in če že mora imeti več funkcij hkrati, naj izbere take, ki niso v navzkrižju (politik ne more biti novinar, novinar ne more biti tudi vidni član manjšinske organizacije).
A etika ni pri nas doma. Naj spomnim samo na primer, ko je Ace Mermolja v svojem sredinem Ogledalu kritiziral pisanje novinarke Primorskega dnevnika, ker je lahkotno nekaj pripomnila na račun manjšinskih organizacij. Kaj je takrat naredil Mermolja? Kot predsednik tržaške SKGZ se je branil očitkov na račun SKGZ. Nič nenavadnega. A tega ni storil med pismi uredništvu. To je storil v kolumni Ogledalo, za katero je seveda plačan. Skratka: Primorski dnevnik je plačal članek, v katerem je pisec Ace Mermolja branil delo organizacije SKGZ (v kateri je Ace Mermolja predsednik tržaškega odbora) in napadal novinarko Primorskega dnevnika.
A to je stara zgodba. Gremo k novosti. Po tem, kar smo brali v teh dneh, se sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika prvič javno huduje nad dejstvom, da mora časopis plačevati najemnino nepremičninski družbi, ki je v orbiti SKGZ. Lastništvo stavbe v Ulici Montecchi pa si ta družba ni zagotovila z normalno kupoprodajno pogodbo, ampak po bolj zapletenem postopku, ki je nepremičninsko družbo brez večjih stroškov obogatel z razkošno nepremičnino. Spet nekaj, kar najbrž ni nezakonito, a prav gotovo vsaj rahlo sporno z etično-moralnega vidika.
In kdo se zdaj pogovarja s prefektom za reševanje Primorskega dnevnika in Novega Matajurja? Rudi Pavšič. Seveda, vsaka mu čast, da žrtvuje svoj čas za zapleteno reševanje dnevnika. Morda to dela tudi v dobri veri, povsem brezplačno in z velikim trudom. Morda je res prav on tisti, ki lahko pri tem najbolj pomaga. A obstaja pač sum, da nekateri, ki naj bi bili del rešitve, so v bistvu del problema. Bolje bi bilo, ko tega suma ne bi bilo.