Foto: http://www.komisarrex.estranky.cz |
Po dolgem času sem spet gledal od začetka do konca italijanski TV dnevnik. Po naključju. Rekel bi srečnem naključju. Na Rai2 sem zagledal pasjega komisarja Rexa in se začudil, da ga predvajajo ob 20.30. Kaj se je zgodilo, da se je junak iz devetdesetih let vrinil v večerni spored?
Da bi dobil odgovor na vprašanje, sem počakal do konca. Nič neobičajnega. Očitno je Rex stalna ponudba. No, vseeno nisem čakal zaman. Takoj po Rexu se je začel Tg2 in zdaj sem hvaležen štirinožnemu komisarju, da me je nehote spremil do tja. Do večernega dnevnika na Rai2 namreč.
V Italij smo vajeni na tak format informativnih oddajah: ena dnevna izjava politika, replika drugega, potem še tretjega in nato še potpuri izjav predstavnikov manjših strančič. Same izjave in kratki intervjujčki. Klepetanje in klevetanje. Vse skupaj brez poglobitve, brez kritične presoje.
Pri Enricu Mentani na La7, na primer, to nevsebinsko povzemanje političnega čveketa traja skoraj pol ure. Novice iz sveta pridejo na konec. Včasih celo zmanjka časa zanje. In na drugih programih ni bistveno drugače.
Tg2 pa je presenetil. Dobro, imel je kakih 10 minut Montija, Alfana, Casinija, Bersanija in Ingroie, a je šlo kar hitro mimo. Nato presenečenje: kar trije prispevki o afriških bojnih in verskih konfliktih, nato intervju z nemškim preiskovalcem na temo delovanja italijanske mafije v evropskih državah. Neverjetno: pozabili so na politiko. Namesto piarovskih izjav politikov so dali novice.
No, niso bile lepe novice. Bile pa so dobre novice. Dobre že zato, ker so bile novice.
***
Mimogrede: tega političnega blebetanja v vsaki oddaji in ob vsaki uri sem sit. Do take mere, da me nič ne "vleče" na volitve. Neudeležba bi bil zame poraz. Potrudil se bom, da ga ne bom doživel.Zato sem si priskrbel koristno orodje: ščipalko.
Pač, bojim se, da bo šel volit z njo na nosu. Drugače ne bo šlo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar