Malalanovi

V nekaterih družinah se od dedov do vnukov vije zgodba, ki ponuja odlično snov za roman. Kdor bi opisal, kar so doživeli predniki Demetre Malalan, bi lahko kandidiral za literarno nagrado.
Med pisatelji, ki v sodobni literaturi slovijo po ustvarjanju družinskih sag, ima dober odziv pri bralcih Edward Rutherfurd (njegovo pravo ime je Francis Edward Wintle). Za vsak svoj roman si zamisli rodbino in njene člane vplete v dogajanje določenega kraja. Tako je romaneskno že opisal zgodovino Dublina, Irske, Londona, Rusije in New Yorka.
Rutherfurdu si ne bi bilo treba ničesar izmišljati, če bi obiskal Malalanove v Trebčah. Njihova doživetja so edinstven prerez življenja Slovencev za mejo.
Ivan Malalan, Demetrin praded, je bil od vsega začetka vključen v OF. Fašizem je preganjal njegovo družino, zato so v partizane šli vsi njegovi sinovi.
Demetrin ded Lucijan je imel ob odhodu v gozd manj let, kot jih ima zdaj Demetra. Po vojni je pokončno zagovarjal pravice Slovencev v Italiji. Pri italijanskih oblasteh je dosledno zahteval, naj bodo uradni dokumenti napisani tudi v slovenščini. Bil je tudi na čelu Trebencev, ki so z velikim odmevom na lastno pest postavili dvojezične table ob vhodu v vas.
Tudi Lucijanovi otroci so videli marsikaj, kar je značilno za Slovence v Italiji. Demetrin oče David veliko ve o neuvidevnem odnosu oblasti do Tržaškega krasa in njegovih prebivalcev. Demetrin stric Danijel pa bi znal mnogo povedati o največji slovenski kulturni ustanovi v Trstu in zamejskih zdrahah, v katere je ujeta. V Slovenskem stalnem gledališču je namreč večkrat nastopil kot igralec, zdaj pa bo pomagal pri umetniškem vodenju.
Demetra, rojena na repu 20. stoletja, živi v novem svetu. Italijanski mediji v Trstu so navdušeno pozdravili njeno zmago na slovenskem X-factorju, njej pa se zdi imenitno, da živi na stičišču dveh kultur. V svoj prvi album bo mogoče vključila tudi italijansko pesem. Kljub temu pravi, da je Slovenka in pika. Brez levega prilastka “zamejska”.
Kaj nas torej uči saga, ki se začne pri partizanih in konča na POP TV? Najprej to, da so se čustva preselila iz gozdov in s cest na ekrane. A najbrž tudi to, da je zamejstvo izginilo. Ni več mej, ki so ločevale ljudi. In kar je za Demetro najbolj važno, tudi sanje so zdaj brezmejne.

(Kapučino, Primorske novice, 3. 8. 2012)