24.8.12

Vsak naj bo, kar hoče biti (Tudi v Reziji)

Slika je vzeta iz www.delo.si

Spet je govor o Reziji.
Zakaj?
Ker se tam polemike nikoli ne povsem poležejo.
Kako to?
V kar odrezani in zakotni dolini na skrajnem italijanskem severovzhodu živi nekaj več kot 1.000 ljudi. Vsi se strinjajo, da so Rezijani. Se pa prepirajo o vsem ostalem.
Zakaj se prepirajo?
Eni trdijo, da so narečja v tamkajšnji dolini del slovenskega jezika. Od tod izpeljejo enačbo, da so Rezijani del slovenskega naroda. Drugi pravijo, da rezijanska narečja niso slovenska. Pri tem ne zanikajo, da ima rezijanščina slovanske korenine, menijo pa, da gre za samosvoj slovanski jezik.
Kdo ima prav?
Oboji svoje prepričanje utemeljujejo z raznimi argumenti. Vsak naj si ustvari svoje mnenje. V Drevoredu le nekaj pripomb, ki žal redko pricurljajo v slovenske medije.
Mar slovenski mediji poročajo enosmerno?
Slovenski mediji v glavnem poročajo, da je rezijanščina slovensko narečje. Nič narobe. Očitno so novinarji presodili, da so ugotovitve Pavleta Merkuja in drugih jezikoslovcev najbolj tehtne. Je pa težava drugje.
Kje?
Nekateri žal pri tem ozmerjajo tiste Rezijane, ki se nimajo za Slovence (v zamejskih medijih npr.: "takozvani branitelji Rezije").
Saj imajo prav. Ti ljudje so pač izdajalci ...
Ne, morda so samo v zmoti. Ne glede na to, kaj sploh je rezijanščina, je treba upoštevati sveto človeško pravico, da vsak prosto izbere lastno identiteto. Če nekdo ne želi biti Slovenec, je treba to njegovo željo spoštovati.
Kako?
Dobro bi bilo, da vsak čim bolj argumentirano zagovarja svoje stališče, ne da bi pri tem ozmerjal ostalih. Definicije, kot so "takozvani branitelji Rezije", so žaljive. Bi bili Slovenci v Trstu zadovoljni, če bi nekdo napisal, da so tržaški Slovenci "takozvani Tržačani"? Ne delaj drugim, kar ne želiš, da bi  drugi delali tebi.
Ampak saj tudi oni žalijo ...
Res je. Tudi z druge strani se večkrat pojavljajo povsem neprimerni, včasih kar nestrpni napadi. A gnila jajca so povsod. Zaradi gnilih jajc pa ni dobro posploševati. Tudi med tistimi, ki zagovarjajo "avtonomnost" rezijanščine, so spoštovanja vredni ljudje. Pogovor včasih koristi.
Imamo dokaze?
Ko je predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar obiskal Rezijo, je menda priznal, da si je razmere v Reziji predstavljal drugače. Rezijani, ki nočejo biti Slovenci, pa so povedali, da so se pogovarjali z "v redu" osebo. Torej ni bilo nobenega apriornega sovraštva.
Ampak nekateri Rezijani so nasprotovali dvojezičnim, slovensko-italijanskim osebnim izkaznicam ...
Res je. A ne zato, ker bi nasprotovali slovenščini, pač pa zato, ker se jim zdi, da bi izdajanje takih dvojezničnih dokumentov pomenilo posredno priznanje, da je Rezija del slovenskega etničnega ozemlja.
Drevored torej podpira "neslovenske Rezijane"?
Ne. Drevored dopušča vsakemu, da se sam izreče o svoji narodni, verski in kakršnikoli pripadnosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar