Melanholija

Če se vaše razpoloženje prilagaja času in vremenu, zdaj z vami ni dobro. Dnevi se opazno krajšajo in poletje gre h koncu. September pač. Melanholija.
Po naravi smo taki, da se ob tem duševnem stanju umikamo v osamljenost. Samo psihologi vedo, zakaj septembrskemu razpoloženju ne kljubujemo in se mu povsem prepustimo. Žalost v sebi skrbno negujemo. Trudimo se, da bi počenjali najbolj otožne stvari. Klišejski primer: opazujemo pokrajino skozi orošeno šipo.
Prikladno otožnemu času je tudi sprehajanje po tržaških ulicah. Da, kajti Trst bi vsak september lahko kandidiral za svetovno prestolnico melanholije. Orhan Pamuk bi sicer takoj pripomnil, da ga ni bolj melanholičnega mesta od Istanbula. Nobelovec je pač v knjigi, posvečeni temu mestu, zapisal, da že razgled na nekdanji Konstantinopelj prinese hüzün, kar je turški izraz za melanholijo. Vendar hüzün ni zgolj čutenje posameznika, pač pa nekaka skupinska melanholija. Mesto med Evropo in Azijo ta občutek menda “nosi kot svojo usodo”.
A dobro. Tako kot Istanbul tudi Trst joče za bleščečo preteklostjo. Tudi Trst ima svoje predele, ki so nekoč živahno cveteli, zdaj pa jih načenja zob časa. Tudi tržaški pisatelji in pesniki imajo v svojih knjigah mnogo žalosti in bolečine.
A za nameček ima to mesto na severu Jadrana tudi slovensko prebivalstvo, ki je že tako po svoje nagnjeno k samopomilovanju. In prav v septembru se tržaški Slovenci spomnijo na eno najtemnejših poglavij v svoji zgodovini: 6. septembra 1930 so namreč ob koncu zloglasnega prvega tržaškega procesa po razsodbi fašističnega sodišča usmrtili štiri mlade narodnjake.
Letos bo tržaška septembrska melanholija še hujša. V Trstu se je namreč poletje začelo z nastopom Brucea Springsteena, ki je ljudem podaril veselje in dobro voljo. Zdaj pa bo tik pred uradnim iztekom poletja, 17. septembra, v Trst prišel Noam Chomsky. Še ne vemo, kaj bo povedal, si pa težko predstavljamo, da bi kar naenkrat pohvalil svet, v katerem živimo.
Najbrž bo Chomsky argumentirano ponovil, da smo sužnji sebičnih vladarjev in krivičnih mehanizmov. In evo, to bo krasna pika na i že itak žalostnemu septembru. Če že mora kdo priti septembra v Trst, no, potem povabijo prav nergavega Chomskega.

(Kapučino, Primorske novice, 31. 8. 2012)