Jemljejo nam tudi praznike. Naj bo. Saj ni tako hudo. Neredno zaposleni in zlasti brezposelni brez težav gremo delat še nekaj dni več. Tudi prvega januarja, prvega maja ali kar vsako nedeljo bi šli v službo, ki je ni.
Mimo šale. Če že je treba kaj črtati s seznama dela prostih dni, potem nam, prosim, vzemite 15. avgust, praznik Marijinega vnebovzetja. In naj bo takoj jasno, da Marija ni ničesar kriva. Pa kako naj bi bila! Saj je ni bolj nedolžne od Kristusove matere.
Če bi anketirali neverne, kateri član božje družine jim je najbolj simpatičen, bi se najbrž večina opredelila za Marijo. To domnevo podkrepljuje prizor iz enega od filmov, ki ga je navdihnilo genialno pero Giovannina Guareschija: ko zagrizeni komunistični župan Peppone vendarle stopi v cerkev, mu župnik don Camillo naloži molitev za pokoro. Peppone se ne ozre k Bogu, ampak poklekne pred Marijin kipec, češ da “onemu drugemu” ne zaupa.
V pozivu, da se veliki šmaren žrtvuje na oltarju dela prostih dni, zato ni nobenega nasprotovanja Blaženi Devici. Tudi ateisti in agnostiki jo potihem imamo radi. Prav je, da jo verniki častijo, in dobro je, da neverniki to češčenje spoštujejo.
Ni pa ne dobro in ne prav, kar se dogaja ob vsakem 15. avgustu. Ljudje obnorijo. Morda v Sloveniji ta pojav ni tako izrazit, v Italiji pa je.
Temu prazniku zahodni sosedje pravijo ferragosto. In za ferragosto nisi “kul”, če ne greš na počitnice ali vsaj na izlet. Mnogi se zgnetejo na ceste in plaže, pa čeprav vedo, da bo tam neznosno. Nekako kot na ponedeljek po veliki noči. Nisi normalen, če ne greš na izlet in kaj pojest. Pa kaj, če restavracije prav na ta dan strežejo najmanj svežo hrano.
V komunikološki literaturi se temu reče spirala molka. Bojiš se, da bi te družba izolirala. Zato nemo posnemaš večino, tudi če imaš drugačno mnenje in drugačne želje. Zato peklensko vročega 15. avgusta greš tudi ti v živce parajočo gnečo.
Seveda niso vse vrste enake. Verniki, ki častijo 500-letnico Marijinega prikazanja v Strunjanu ali poltisočletno obletnico cerkve v Repentabru, se procesije udeležijo z razlogom. Kaj pa večina tistih, ki se 15. avgusta postavijo v kolono na avtocesti?
Verujejo, da je treba biti del večine. Njihova procesija je pri cestninskih postajah, njihova daritev je potrošništvo. Marija, pomagaj jim.
(Kapučino, Primorske novice, 17. 8.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar