2.3.12

Niso vsi fašisti in ni vse merda*

Anna avrebbe voluto morire
Marco voleva andarsene lontano
qualcuno li ha visti tornare
tenendosi per mano
 
(Lucio Dalla, Anna e Marco)


V današnjih Primorskih novicah je moj pogovor z nekom, ki noče razkriti svojega imena. Ne, ni kakšno Globoko grlo a la Watergate, tudi ne gre za kakšnen drzen novinarski podvig. Vir je obdržal svojo anonimnost bolj iz neke skromnosti.
Gre za gospoda, ki je v Čedadu (Cividale) prvi dobil dvojezično osebno izkaznico.
Šest mesecev si je prizadeval zanjo, čeprav bi tako kot vsi ostali lahko lagodno zaprosil za enojezično (italijansko) izkaznico in jo imel v nekaj minutah. Kaj je tako posebnega pri tem malem junaku? Prav gotovo to, da ni Slovenec.
Rodil se je na jugu Italije, živel je v Gorici, študiral v Trstu. Ima nekaj beneškoslovenskih korenin, a slovenščine ne zna. Zdi pa se mu pošteno in pravično, da v Čedadu dobi dvojezično izkaznico. On je šel v boj za njo, medtem ko si "pravi" Slovenci tega niso upali ali pa se jim ni zdelo potrebno. Stvar odločitve, nikogar ne obsojam.
To je vsekakor še en dokaz večkrat izrečene misli, da se časi spreminjajo. Izboljšujejo! Prešernova prerokba o sosedu, ki ni vrag, se uresničuje. Slovenci - zaenkrat pustimo, da kategorija narodnosti ni več tako jasno definirana - imamo lepo priložnost, da naredimo naš prostor lepši, kajpak v sodelovanju z vsemi Tržačani, Goričani, Videmčani (ne glede na njihovo narodno/kulturno pripadnost).
Banalna misel in banalna želja? Morda. A vseeno iztočnica za poklon Luciu Dalli.
Kaj ima zdaj opraviti Dalla?!
Skoraj nič. Samo to: med Slovenci v Italiji tu pa tam opazim latentno ali manifestno sovraštvo do vsega italijanskega. Do glasbe na primer. Vse je lepo, kar je slovensko narodnozabavno, vse je "figo"**, kar je anglosaški rock in tudi nemško-avstrijske pivske pesmi so vredne poslušanja. Ko pa zavrtiš De Gregorija, Bennata, Guccinija, Dallo, Fossatija idr. se nenadoma sliši: Kaj je ta 'merda'? Zpri! itd
Zdaj berem na facebooku, da mnogi žalujejo za Dallo. Lepo, jemljem to kot zmago italijanske glasbe nad butastim slovenskim antiitalijanstvom.
Pošteno povem, da Dalla ni bil med mojimi najljubšimi pevci. Sem pa ga dvakrat poslušal v živo. Tako v Vidmu kot v Trstu sem si namreč ogledal koncert dvojice Dalla-De Gregori, ki je med letoma 2010 in 2011 navdušila s svojo skupno turnejo.
Bilo mi je zabavno, kako je Dalla zvabil mojega dragega resnobnega in uglajenega De Gregorija k bolj "simpatičnemu" obnašanju in k petju nespodobnih besed ("bella fica", "puttana"*** itd)


*merda = iz italijanščine, sranje
** figo = lepo, v slovenskoangleščini bi rekli "cool"
*** bella fica, puttana = lepotica, lahkoživka (vulg.)

2 komentarja:

  1. Mah, pevci, ki jih ti omenjaš ne spadajo med moje najbolj priljubljene... Dvomim, da bi ti kdo rekel "zpri to merdo", če bi vrtel Litfibo, Modena City Ramblers, Ligabueta, Vascota (ki je nekaterim všeč), ipd... Pač različni žanri in različni okusi... Dvomim, da je v tem primeru problem narodnost izvajalcev. To uporabit kot dokaz o "latentnem ali manifestnem sovraštvu do vsega italijanskega" se mi zdi absolutno pretirano. Tudi ker svojih italijanskih vrstinkov nisi povprašal kaj mislijo o isti glasbi. :-P

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Res je. Morda sem pretirano posploševal ali pa se pretirano nanašal na svoje izkušnje. Nekajkrat sem vsekakor res zaznal apriorno zavračanje vsega italijanskega. Nekako kot pri športu, kjer nekateri vedno in povsod navijajo proti Italiji. Poznam take primere, verjamem, da so samo primeri.

      Izbriši