Kako slovenske volitve vidijo rojaki v Italiji

Primorske novice, 2. 12. 2011

Težko je presoditi, ali Slovence v Italiji zanimajo volitve v Sloveniji. Med poizvedovanjem po Trstu in Gorici smo naleteli na različne odzive. Eni predvolilno kampanjo spremljajo, drugi pa komaj vedo, kdo sta Janez Janša in Zoran Janković. In zanimivo: eni volijo, drugi ne. Volilna pravica pa ne odloča o ozaveščenosti.

Koliko glasovnic iz Italije se bo znašlo v slovenskih skrinjicah?

Foto: TAMINO PETELINSEK

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

“Kar nekajkrat sem šel volit, tudi ko je šlo za razne referendume. V sedanje volitve pa se še nisem poglobil,” priznava Samo Miot, ki stanuje na tržaškem Krasu. Poučuje na dveh slovenskih licejih v Trstu, volilno pravico pa je pridobil pred štirimi leti skupaj s slovenskim državljanstvom.
Z njim smo se pogovarjali v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, kjer človek najlaže dobi dnevnike in tednike, ki izhajajo v Sloveniji. Drugod v Trstu jih v zelo majhnih količinah prodajajo le po nekaterih trafikah. “Doma nimam televizorja, zato bom o teh volitvah skušal izvedeti kaj več iz časopisov in revij. Internet seveda uporabljam, a ne za to, da bi izvedel kaj več o volitvah. Vem, kateri strani bom dal glas, ne vem pa še, kateri stranki.”

Nekateri vedo, komu dati svoj glas, drugi ne

Volilno pravico na nedeljskih državnozborskih volitvah imajo seveda le tisti zamejski Slovenci, ki so italijanskemu državljanstvu dodali še slovensko. Postopek za njegovo pridobitev je zadnja leta nekoliko preprostejši, kar še ne pomeni, da se Slovenci v Italiji množično valijo na slovenski konzulat v Trstu z dokazili in vlogami. Državljanstvo pač ne odloča o narodnosti, zato se mnogim Slovencem v Italiji ne zdi potrebno vlagati tovrstnih prošenj. Vzgibi pri tej odločitvi so vsekakor osebni, najbrž preosebni, da bi o njih spraševali.
Tamara Blažina, ki je zdaj senatorka Demokratske stranke, za slovensko državljanstvo ni zaprosila. Iz Rima pa nam je povedala, da jo dogajanje v Sloveniji zanima: “Volilno kampanjo v Sloveniji sem spremljala prek tiska ter osebnih pogovorov s prijatelji in raznimi politiki. Če bi imela volilno pravico, dobro vem, komu bi namenila svoj glas.”
Tudi deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damjan Terpin nima dvomov: “Mislim, da Pahorjeva vlada ni bila kos gospodarski krizi. Slovenija ni več na prvem mestu med novimi članicami Evropske unije, zato si t. i. levosredinska koalicija ne zasluži ponovnega zaupanja.”
Predsednik tržaškega občinskega sveta in član Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič pa je še neodločen. Odkar je pred petimi leti pridobil slovensko državljanstvo, je vselej glasoval na podlagi svojega levičarskega pogleda na svet. A tokrat ne najde nič, kar bi mu ustrezalo. “Dobil sem volilnico z imeni 19 strank, in nobena od teh ni taka, da bi se odločil zanjo. Če se bom naposled vseeno udeležil volitev, ne bom glasoval za, ampak bom glasoval proti. Izbral bom eno od levosredinskih strank, najbrž spet Socialne demokrate ali Pozitivno Slovenijo, samo zato, da ne bi zmagala desnica.”

Slovenske volitve so pravzaprav mirne

Martina Repinc, odgovorna urednica slovenskih programov na italijanski državni radioteleviziji Rai, nima volilne pravice. “Če pa bi jo imela, bi prav gotovo šla volit in vem, za koga bi,” pravi. “Zdi se mi, da so se v Sloveniji zdaj 'amerikanizirali'. To opažam, ko gledam televizijska soočenja. Novinarji se tako kot v ZDA osredotočajo na majhne škandale in o njih poročajo senzacionalistično. Bolj malo izvemo o vsebini programov, ti pa so itak med sabo v glavnem zelo podobni.”
Tržaški zgodovinar Gorazd Bajc ni želel povedati, ali ima volilno pravico, nam je pa zaupal svoje mnenje o volitvah: “Po tem, kar sem bežno ujel, lahko rečem, da so v Sloveniji zdaj podobni Italiji. Zasledil sem nekaj populizma, ki se odraža tudi pri sloganih in imenih strank.”
Drugačnega mnenja je ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Predvolilno dogajanje mu je pustilo dober vtis in v nedeljo se bo zagotovo udeležil volitev. “V primerjavi z zadnjimi italijanskimi volitvami lahko rečem, da je bilo v Sloveniji ob teh volitvah veliko bolj mirno.”
Bajc, Furlanič in Repinčeva so pri strankarski ponudbi pogrešali nekaj več konkretnih besed, ostali pa menijo, da je bila volilna kampanja precej vsebinska. “Politiki se zavedajo, da zaradi krize ne morejo veliko obljubljati in so zato konkretni,” je ocenil Terpin. Senatorka Blažina pa je pohvalila raven medstrankarskega soočenja. “Umirjen ton je znak zrelosti. V Sloveniji se dobro zavedajo, da trenutek terja resen pristop in resne predloge.” Furlaniču se zdi, da so ravno zaradi zaostrenih gospodarskih razmer programi strank zelo bledi. “Nihče nima recepta za izhod iz krize, zato je ta volilna kampanja precej nevsebinska, jaz bi rekel kar siva. V glavnem stranke raje molčijo, kot pa da bi rekle nekaj, zaradi česar bi izgubile glasove.”

Več moči kot Ljubljana ima Rim

V nečem se vsi strinjajo. Z zamenjavo slovenske vlade se slovensko-italijanski odnosi ne bodo spremenili. “Po srečanju treh predsednikov v Trstu in po obisku Danila Türka v Rimu so odnosi med državama dovolj utečeni, zato ni pričakovati velikih sprememb,” napoveduje Blažinova. Terpin pa meni, da je položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji odvisen predvsem od tega, kdo jo zastopa v Rimu, ne pa od tega, kdo vodi vlado v Ljubljani.
Igor Komel si želi, da bi bili dobri tako odnosi med državama kot odnos obeh držav do manjšin. “Na teh področjih je raven odnosov več kot zadovoljiva. Ne glede na to, kdo bo zmagovalec slovenskih volitev, si želim, da bi bila slovenska država še naprej pozorna do italijanske manjšine v Sloveniji, tako kot pričakujemo, da je Italija pozorna do slovenske manjšine v Italiji. Glede odnosa slovenske vlade do Slovencev v Italiji lahko rečem, da med opcijama ni razlike. Tako Pahorjeva kot prejšnja vlada sta z nami vzpostavili dober odnos.”
Zanimivo je tudi primerjati način glasovanja. Iztok Furlanič, ki stanuje v Trstu, bo glasoval po pošti, na volilnici pa ima kandidate koprskega okrožja. Goričana Damjan Terpin in Igor Komel se odločata med kandidati iz novogoriškega okrožja. Toda Komel bo volilnico poslal po pošti, Terpin pa bo svoj glas oddal na volišču v Novi Gorici.
Samo Miot v torek še ni vedel, kako bo glasoval: “Navadno sem prejel domov obvestilo, da so razpisane volitve in tudi obrazec, na katerem so me spraševali, ali bi glasoval na konzulatu v Trstu, na enoti v Sežani ali po pošti. Letos pa tega nisem dobil in še ne vem, kako bom glasoval. Mama gre zdaj vprašat za pojasnila na konzulat.”
Dvom torej ni le, za koga glasovati, ampak včasih tudi - kako.

PETER VERČ