Noč, ki ne mine

Ko so se v Trstu srečali trije državni poglavarji, je bilo tako soparno kot te dni. Danilo Türk, Giorgio Napolitano in Ivo Josipović so pred Narodni dom prišli ob uri večerje. Poletno sonce se še ni spustilo do najnižje točke na obzorju. Ob naravni svetlobi je stekel tudi obisk spomenika istrskim in dalmatinskim ezulom. Luči je bilo treba prižgati šele uro kasneje, ko se je začel koncert na Piazza Unità s pogledom na Tržaški zaliv.
Ko je priložnostni orkester pod taktirko Riccarda Mutija zaigral italijansko, slovensko in hrvaško himno na polnem, a spoštljivo tihem trgu, se je barva neba prevešala iz temnoplave v črno. Bili smo na tanki meji med polmrakom in nočjo. Vse različno se je blago in mirno spajalo v eno: himne, barve, kopno in morje.
A v zraku nista viseli le simbolika in julijska vlaga. Z njima je lebdelo nevidno, a obče vprašanje: Je to res zgodovinski večer?
Dvom je bil na mestu. Hrvaško-italijanski in zlasti slovensko-italijanski odnosi so zapleteni. Že vsaka malenkost jih lahko skvari, na vsako izboljšanje pa je treba čakati dolga leta. Zakaj bi zato en sam Mutijev koncert ob navzočnosti treh predsednikov odpihnil težke stare zamere?
Še ni poteklo dovolj časa, da bi lahko presodili, ali je takratni večer res prelomil zgodovino. Le dve leti sta mimo. Zato se še vedno počutimo, kot bi bil poletni večer. Vroče je in tudi meddržavni odnosi so ta čas topli. A poletni večeri so nepredvidljivi. Nad Gradeško laguno se lahko nenadoma pojavijo oblaki in silna nevihta zmore v hipu spremeniti ozračje.
Je pa res, da 13. julij 2010 ni bil osamljen dogodek. Predsedniki so obdržali stik in dobre odnose. Naslednji teden bo Giorgio Napolitano spet obiskal Ljubljano. Prejšnji mesec pa sta v Rimu predsednika italijanske in slovenske vlade še enkrat ponovila, da so odnosi med Italijo in Slovenijo dobri.
Duh tistega koncerta v soparnem, a lepem večeru zato ni izpuhtel. “Bila je to noč, ki nikoli ne mine”. Ta verz slišimo na plošči z imenom Pesmi sprave. Oprostite, maestro Muti, da citiramo Pankrte.

(Primorske novice, Kapučino, 6. julij 2012)