7.1.13
Naš športnik
Za kronski dokaz, da športniki prehitevajo čas, še vedno velja primer iz leta 1971, ko je Kitajska povabila namiznoteniško reprezentanco Združenih držav Amerike na prijateljski turnir. Takrat so se začeli plesti stiki, ki so naslednje leto obrodili rokovanje med Richardom Nixonom in Maom Zedongom.
Tudi na Primorskem je šport marsikdaj utiral pot zgodovinskim spremembam. Slovenski športni novinarji na obeh straneh meje so se v brk pregradam odločili, da bodo skupaj nagrajevali najboljše športnike. Zato imamo od leta 1984 decembrsko prireditev Naš športnik, na kateri dobijo priznanje najboljši primorski športniki iz Slovenije in iz Italije.
Naš športnik je bil sprva prelomen dogodek. Prireditev sta skupaj predvajali radijski postaji v Trstu in Kopru, kar nekoč ni bilo preprosto. Toda z leti je skupno nagrajevanje najboljših športnikov postalo rutinsko opravilo.
Roko na srce: rutina zdaj že nevarno postaja inercija. Prireditev se zdi preživeta. Anahronistična je zlasti od leta 2007, ko je vstop Slovenije v schengensko območje dvignil železne in miselne zapornice, ki so ločevale Primorsko.
Kaj zdaj? Je treba prireditev ukiniti? Se je treba pretvarjati, da je zob časa ni načel? Ne prvo ne drugo. Obstaja tretja možnost, ki bi jo lahko udejanjili decembra 2013, ob tridesetem skupnem nagrajevanju najboljših primorskih športnikov leta.
Naj “naš športnik” končno postane enotna primorska nagrada. Čemu bi še naprej na isti prireditvi ločeno nagrajevali športnike glede na njihovo državljanstvo?
Zamisel, s katero bi ta nagrada prav gotovo pridobila na ugledu, ni nova. A predlog se nikoli ni uresničil. Zdi se, da mu nasprotujejo predvsem v Trstu, kjer se razumljivo bojijo, da bi zamejci redkokdaj prišli do prvih treh mest na lestvici primorskih športnikov leta.
In vendar bi se morali v Trstu in Gorici vprašati, kaj jim je bolj pri srcu: siromašno nagrajevanje samih sebe ali daljnovidno tekmovanje v širšem primorskem prostoru? Še naprej nagrajevati mnoge povprečne in dobre ali ustvariti nagrado, ki bi jo dobili samo najboljši?
In to vprašanje seveda ne velja samo za športno področje.
(Kapučino, Primorske novice, 4. 1. 2013)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar