Če misliš, da me poznaš, je to tvoj problem

Od torka imamo novo ploščo Francesca De Gregorija. Mediji poudarjajo, da se imenuje tako kot roman Jacka Kerouaca On the road. De Gregori je pač izbral naslov Sulla strada, kar bi po slovensko prevedli Na cesti.
Kaj imata skupnega plošča in roman? Nič. 61-letni De Gregori je priznal, da je knjigo pred kratkim prebral, potem ko se ji je dolgo upiral. Plošči je dal tak naslov, a nobena pesem se ne navezuje na Kerouaca.
O čem torej govori teh devet novih pesmi?
Skupnega imenovalca ni, razen če ne gre ravno za cesto, a bolj v smislu poti in njenih izpeljank: popotovanje, potnik, potovanje skozi življenje ... Recimo v drugi pesmi Passo d'uomo je govor o ritmu (De Gregorijevega) življenja: v koraku s človekom, ker drugega koraka ni.
Pač, vsako pesem je treba interpretirati in je zato težko oceniti njihovo besedilno vrednost. Edino dve se mi zdita jasni. Guarda che non sono io je po svoje genialna. Začne se kot da bi šlo za ljubezensko romanco, a po nekaj verzih se izkaže, da kantavtor govori svojim oboževalcem. Se jim zahvaljuje?
Kje pa. Pravi jim, naj ga nikar ne sprašujejo o njegovih starih pesmih, ko koraka po cesti z nakupovalnimi torbami v roki. In jim reče, da ni on tisti, ki odpušča, tolaži in boža po roki. On pač pravi: "Ni moj problem, če misliš, da me poznaš." ("Guarda che non sono io quello che ti perdona e ti capisce /.../, guarda che non sono io quello che ti prende la mano e asciuga il pianto /.../ Se credi di conoscermi, non è un problema mio").
Posrečeno besedilo ima tudi pesem Ragazza del '95. De Gregori prepeva o dekletu, rojenem v letu 1995. Nobenega tesnobnega prepevanja o temni bodočnosti in negotovih razmerah za mlade. Pač pa prisrčno in stvarno o tem, da lahko mlada dekleta brezskrbno potujejo z nizkocenovnimi leti tja, kamor "se začneta morje in zemlja".
Tudi v tej pesmi sodeluje Malika Ayane, tako kot že v grenki in duhoviti Omero al Cantagiro (tu pa tam spominja na Something stupid dua Williams-Kidman). To, da je De Gregori povabil k mikrofonu tudi mlado kolegico, je največja novost plošče.
Druga in zadnja novost je uporaba vulgarne besede "troie" (vlačuge) v pesmi z naslovom Belle Epoque.
Drugače je Sulla strada po glasbeni plati podobna predzadnji plošči Calypsos (2006), po nekaterih avtobiografskih besedilih pa zadnji Per brevità chiamato artista (2008).
Biserov, ki bi se razpasli do komercialnega uspeha, ni. Tudi trdega rocka ni. Plošča je bolj za poslušanje med branjem ali študiranjem. In je pač plošča, ki jo je treba prebirati, razbirati in preučiti (tudi če ni knjižnice z besedili, kar je škoda).
A pozor: če se vam bo zdelo, da ste razumeli, kaj je De Gregori hotel povedati, vedite, da bi vas on nejevoljno pogledal in vam sporočil: "Ni moj problem, če misliš, da me poznaš."