Maraton

V čem se razlikujejo zvezdniški politiki in tržaški partizanski zbor? Povejmo z metaforami in bomo lažje razumeli.
Branilec naslova Barack Obama in zmagovalec kvalifikacij Mitt Romney sta v izvrstni formi. V treh dolgih soočenjih sta drug drugemu pristavljala zbodljaje in replike. Nikoli jima ni zmanjkalo sape. Zato sta pred zadnjim krogom izenačena.
Oba imata za sabo neskončne kilometre shodov in konvencij, a bosta vseeno pospešila. Srebrna medalja ne bi niti zdaleč poplačala tolikšnega napora. Ni važno sodelovati. Šteje le Bela hiša. Kdor jo osvoji, lahko reče, da je - kaj drugega - prvak sveta.
Jill Stein in Rocky Anderson medtem tečeta v ozadju. Ju kdo pozna? Seveda ne. Za Obamo in Romneyjem bosta veliko zaostala, tako kot rekreativni maratonci, ki pritečejo na cilj uro ali tudi dve za zmagovalcem.
Steinova kandidira z ameriško stranko zelenih, ki pač tekmuje brez medijskega dopinga. Anderson pa je brez injekcij ameriških korporacij ustanovil Stranko pravičnosti. Oba sta nekako v vlogi Slovenca Primoža Kobeta, ki je na maratonu v Londonu zasedel 46. mesto.
Sicer pa imamo Slovenci tudi svoje državno prvenstvo. Trije tekači so prišli v drugo polovico tekme. Vmesni čas bodo izmerili 11. novembra. Če takrat ne bo prevelike razlike med ubežnikom in zasledovalcema, bo treba odteči še dodatni krog.
Tekma bo na martinovo. Novinarji nas bodo o razpletu obveščali z javljanji v živo iz Cankarjevega doma v Ljubljani. Borut Pahor, Danilo Türk in Milan Zver bodo v vlogi afriških tekačev na Ljubljanskem maratonu. Kamere bodo ped za pedjo spremljale njihov nastop.
A v Cankarjevem domu bo po naključju prav taisti večer tudi koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča ob 40-letnici njegovega delovanja. Pevci ne bodo v vlogi afriških tekačev, kar še ne pomeni, da ne bodo imeli navijačev ob progi.
Partizanski zbor pač spominja na 84-letno Heleno Žigon, ki se še vedno udeležuje tekaških prireditev v Sloveniji. Ljudje ob cesti jo huronsko spodbujajo, saj je vzor in vir navdiha za mnoge. Njene tanke noge nosijo veliko sporočilo.
Tak je tudi tržaški zbor, ki mu po 40 letih še ni zmanjkalo sape. V današnjem svetu, kjer se zdijo pomembne le mišice in hitrost, ti pevci izstopajo. Njim pač ni mar za formo. Oni so za dušo.
Mar ni življenje podobno maratonu?

(Kapučino, Primorske novice,26. 10. 2012)