12.2.12

Čas je za Prešerna (Aretirajte Marijo Pirjevec Paternu)

Iz rubrike Kapučino (Primorske novice, 10. 2. 2012)
Foto Primorski

Marija Pirjevec Paternu je povedala, kar ne bi smela. In to kar sredi Ljubljane, kjer so jo v ponedeljek odlikovali z redom za zasluge. Olajševalnih okoliščin ni. Dobro je vedela, da ima pred sabo smetano slovenske države s predsednikom na čelu. Dobro je videla, da njene besede snemajo kamere.
Ugledna univerzitetna predavateljica in literarna kritičarka mora zato pred sodišče. Sodili ji bodo zaradi zavestnega norčevanja iz najvišjih državnih predstavnikov in slovenske tradicije. Obteževalna okoliščina: v naročju je imela visoko republiško priznanje.
Tožilci bodo točno navedli njene besede, ki jih je izrekla takoj po odlikovanju: »Odnosi z Italijani so boljši. Dogajajo se stvari, o katerih pred desetimi leti nismo mogli niti sanjati.«.
Tržaška intelektualnka si je drznila povedati, da je v Trstu zdaj lepše. Da so sanje dovoljene. S tem je demantirala vse zamejce, ki redno hodijo v Ljubljano na uradna srečanja. Predsedniki republike, premierji, ministri in sekretarji so dolga leta po uveljavljeni navadi treptljali te občasne goste, ki ničesar ne morejo, ker pač živijo pod nenaklonjeno oblastjo. In ker so žrtve vredne usmiljenja, je v Ljubljani vsakič padla obljuba o kakem prispevku. Zakaj je Pirjevec Paternujeva prekinila to staro slovensko tradicijo zamejskega tarnanja?
Ni bilo druge izbire. Dejstva govorijo, da se je ozračje res spremenilo. Knjigarne po Italiji so polne Pahorjevih knjig. Na tržaškem filmskem festivalu nagrajujejo slovenska dela. Na slovenskih šolah od Milj do Čedada je kar tretjina otrok, ki ima mamo in očeta Italijana. Italijani sami od sebe zahtevajo dvojezične osebne izkaznice.
Pred temi indici poštena intelktualka ni mogla zamižati. In je rekla, kar je res. Boleče res. Kajti Slovenci v Italiji morajo zdaj premisliti same sebe. Kar seveda ni enostavno. Je pa nujno. So zamejske organizacije kos izzivu spremenjenih časov?
Preizkusni test so zdajšnje Prešernove proslave, ki se v kulturnih dvoranah od Milj do Trbiža razvlečejo kar do marca. Na teh prireditvah Slovenci onkraj meje ponavljajo besede o obstoju in preživetju. Redkokdaj o ustvarjanju in razvoju. Deklarativno so to Prešernovi prazniki, a latentno bolj odmeva Trubarjev »stati inu obstati«.
Profesorica Marija Pirjevec Paternu pa je v ponedeljek med vrsticami opozorila, da zdaj ni čas Trubarja, ampak Prešerna. In ne samo zaradi februarskih proslav. Predvsem zaradi samouresničene prerokbe, da sosed ne bo vrag, ampak mejak.

1 komentar: