Žalostno je le to, da na seznamu zapovedanih slovenskih prireditev v Trstu ni nobene, ki bi bila res v Trstu. Zdi se, kot da se tržaški Slovenci otepajo urbanih ritualov in vsega, kar spada v mesto. Med sedišči v Slovenskem stalnem gledališču večkrat zeva praznina, tako kot tudi na večerih in okroglih mizah prizadevnega Društva slovenskih izobražencev ali levoliberalnega Slovenskega kluba. Tudi mladi se zbirajo v lokalih na podeželju, medtem ko so še njihovi starši zahajali v mestne pivnice, na zabave v Dijaški dom, na plese k Svetemu Ivanu ali v Montecchijevo ulico.
Tudi slovenskim medijem v Italiji se očitno zdi, da mestno dogajanje ni za Slovence. Lanskemu koncertu Brucea Springsteena so namenili nekaj dolžnostnih poročil, letošnji nastop skupine Green day pa so napovedali v kratkih vesteh. Za Gučo na Krasu pa je že drugače ...
Podobno je s slovensko civilno družbo. Številne organizacije sicer imajo svoje urade v mestu, a kaj ko je slovenščina v občinskih uradih komaj slišna ali vidna. Tudi Paritetni odbor je navsezadnje sprejel sklep, da ima slovenščina svojo domovinsko pravico v vaseh, ne pa tudi povsod v mestu.
Zato ne pretirano preseneča, da so knjižnica, knjigarna in založbe v težavah. Slovenci v Trstu so pač glasni in zavzeti negovalci tradicij in praznikov. Za urbano okolje in urbano kulturo pa jim ni pretirano mar. Razlaga, ki jo je večkrat slišati, je sociološko neoporečna: pač, po tržaških ulicah težko najdeš parkirni prostor.
No, a upanje, da ne bo vedno tako, obstaja. Konec prejšnjega tedna so maturanti imeli valete, ki se že dolgo odvijajo po kraških gostilnah. A dijaki liceja Franceta Prešerna so letošnjo valeto priredili v kavarni na Trgu Unità. V brk zapovedanim navadam in skromni količini parkirnih mest.
(Kapučino, Primorske novice, 7. 6. 2013)
Ni komentarjev:
Objavite komentar