> Kaj sploh pomeni funkcionalna pismenost?
“Danes v bistvu naj bi bili vsi pismeni. Problem ni več zmožnost kodiranja in dekodiranja informacij v pisni obliki, ampak upravljanje in uporaba teh informacij, ki jih je v sodobni družbi vedno več. To je funkcionalna pismenost. Potrebuješ jo za preživetje, delovanje in razvoj v današnji družbi znanja. Če hočeš 'funkcionirati' v tem svetu, kjer je toliko gradiva v pisni obliki, moraš znati uporabljati in upravljati vse te informacije. Funkcionalna pismenost je obenem tudi izhodišče za vseživljenjsko učenje. Mene je zanimalo, v kolikšni meri smo Slovenci v Italiji 'samostojni'; ne gre zgolj za ohranjanje slovenščine, gre se za razvoj posameznika v slovenskem jeziku.”
> Kaj ste torej ugotavljali?
“Postavila sem problem, koliko so Slovenci v Italiji zmožni 'funkcionirati' v slovenskem jeziku v primerjavi z italijanskim. Predvsem me je zanimalo, kako se te možnosti ohranjajo oz. razvijajo več let po končanem šolanju. V bistvu sem preverjala dvoje. S testnim instrumentarijem v slovenščini so posamezniki reševali različne vaje, s katerimi sem ugotavljala zmožnost razumevanja informacij v krajših besedilih, kot so navodila, krajši članki, preglednice, statistični podatki, preprosti obrazci ... Na koncu pa sem vsem postavila vprašanje, ali bi vajo lažje reševali v italijanščini. V bistvu sem merila, kako so te jezikovne kompetence uravnotežene med italijanskim in slovenskim jezikom.”
> Kaj ste ugotovili?
“Kot sem navedla v hipotezi, so pisne kompetence neuravnovešene v prid italijanskega jezika. Preučila sem, kateri dejavniki vplivajo na to: jezikovni oz. narodnostni izvor, bralne prakse, pisne prakse, raba jezika na delovnem mestu itd.”
> Pri kom ste to ugotavljali?
“Testirala sem dve skupini: maturante na slovenskih višjih srednjih šolah v Italiji in odrasle ljudi, ki živijo v narodnostno mešanem okolju in imajo isto stopnjo izobrazbe.”
> Pri vseh statističnih raziskavah med Slovenci v Italiji je problematična izbira vzorca. Kako ste se ravnali pri svoji študiji?
“V zamejstvu nimamo slučajnostnih vzorcev, ker pač ne obstaja seznam slovenskega prebivalstva v Italiji. Pri maturantih sem zato zajela vse maturante na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem, pri odraslih pa sem se držala teritorialnega ključa.”
> In ste izbrali Škedenj. Zakaj?
“Izbrala sem okolje, ki je narodnostno mešano. Torej področje, ki naj bi bilo bolj izpostavljeno vplivu italijanščine, v določeni meri pa ohranja še poteze vaškega načina življenja. Zato sem se odločila za to predmestje Trsta. Anketirala sem vsekakor le tiste, ki so maturirali na šolah s slovenskim učnim jezikom. Majda Kaučič Baša je na predstavitvi knjige dejala, da je iz tega nastala optimistična slika. Testirala sem namreč samo tiste, ki imajo najvišjo možno stopnjo izobrazbe v slovenskem jeziku.
> Kakorkoli, anketiranci pravijo, da bi v glavnem vaje lažje reševali v italijanščini. Je to posledica dejstva, da Slovenci v Italiji nimajo veliko možnosti, da bi slovenščino uporabljali v vsakodnevnih okoliščinah? Recimo v uradih, na avtobusu, v trgovini, na pošti ...
“Funkcionalna pismenost je povezana z vseživljenjskim učenjem. Gre za kompetence, ki jih osvajaš skozi celo življenje. Se pravi, sproti razvijaš določene pisne kompetence, ker od tebe to zahteva okolje. Če živiš v okolju, kjer se vse dogaja pretežno v italijanščini, potem težko razvijaš te sposobnosti tudi v slovenščini. V svoji raziskavi sem ugotovila, da je izpolnjevanje obrazcev problem. Vsi bi raje reševali v italijanščini. Tako je tudi pri tvorjenju besedil, kot so recimo prošnja za zaposlitev ali čestitke za objavo v časopisu. To bi vsi lažje reševali v italijanščini. Težava ni v branju, ampak v pisanju. Slovencem v Italiji manjka produktivna plat; če kaj napišejo v slovenščini, so to pretežno sporočila za zasebne namene.”
> Slovenci v Italiji torej uradna sporočila lažje napišejo v italijanščini?
“Ja. Je pa zanimivo, da je pri bralnih kompetencah drugače. Mladi, ki veliko berejo so celo navedli, da lažje berejo v slovenščini kot pa v italijanščini. Pri testnih rezultatih ni bilo tako izrazite razlike glede na jezikovni in narodni izvor. Se pravi, da pri reševanju testnih vaj maturanti s slovenskimi starši niso bili bistveno boljši od maturantov iz mešanih ali italijanskih družin.”
> Se pravi, da dijaki s slovenskimi starši niso nujno bolj vešči uporabe slovenščine kot pa dijaki z neslovenskimi starši ...
“Rezultati maturantov iz neslovenskih družin so nekoliko slabši, ampak s statističnega vidika ta razlika ni tako opazna. Bolj pomembne razlike nastanejo zaradi bralnih navad.”
> Lahko torej sklepamo, da o boljši funkcionalni pismenosti ne odloča pogovorni jezik v družini?
“V tej študiji se je izkazalo, da jezik, ki ga govoriš v družini, ni tako pomemben za razvoj funkcionalne pismenosti kot pa to, koliko ta jezik uporabljaš izven zasebnega življenja. Pri mladih odločajo predvsem bralne navade. Pri odraslih pa je pomembno, kako pogosto pišejo v slovenščini; tudi pri opravljanju delovnih zadolžitev, recimo.”
> Vera Tuta Ban je za 7. val v reportaži o Slavističnem društvu Trst-Gorica-Videm povedala, da se obvladanje slovenščine med Slovenci v Italiji nezadržno slabša, saj zaradi krize slovenske ustanove zaposlujejo vse manj ljudi. Vedno manj je torej takih, ki bi slovenščino uporabljali tudi v službi. Bi se strinjali?
“Gotovo. Pisne kompetence z neuporabo okrnijo. Če v delovni sferi ne uporabljaš jezika, se njegova uporaba dejansko zreducira zgolj na zasebni stik s sorodniki ali prijatelji, v društvu ... Imam prijatelje, ki so zaključili višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom in so zdaj zaposleni v italijanskem okolju. Ob izidu te knjige so mi priznali, da jim je včasih nerodno pisati v slovenščini. Ker v slovenščini sploh več ne pišejo. V italijanščini jim gre lažje.”
> Je bilo vedno tako? Lahko na podlagi svoje študije poveste, kako se je spremenila funkcionalna pismenost v času?
“Težko. To je namreč prva taka študija. Zanimiv podatek se mi vsekakor zdi, da so mestoma rezultati nekoliko boljši pri tistih, ki živijo v manjših občinah, kjer uradi dejansko delujejo dvojezično.”
> Sociolingvistka Majda Kaučič Baša trdi, da se bo slovenščina v zamejstvu ohranila samo v primeru, da bo imela v javnosti enak status, kot ga ima italijanščina ...
“Znanstveniki, ki so raziskovali funkcionalno pismenost, so dejali, da je ta premo sorazmerna z razvojem družbe in da se vzporedno z razvojem družbe višajo tudi standardi pismenosti. Jaz sem v svoji sklepni misli napisala, da v manjšinski stvarnosti obstaja premo sorazmerje med razvojem manjšine in funkcionalno pismenostjo v manjšinskem jeziku. Če imaš zajamčeno možnost rabe slovenščine v vseh okoljih, potem tudi razviješ jezikovne kompetence. Vprašanje je zdaj to, kaj bi bilo, če bi imeli možnost rabe slovenščine v vseh okoljih ... Bi bili sploh zmožni uporabljati slovenščino povsod? Smo na to pripravljeni?”
> In odgovor je?
(se nasmehne) “Recimo, da še malo pešamo ... Pač, Slovenci v Italiji še nismo imeli možnosti, da bi razvijali tovrstne jezikovne kompetence.”
> Vaša kolegica na SLORI-ju Norina Bogatec je potožila, da raziskave inštituta večkrat ostanejo mrtva črka na papirju. Po objavi izsledkov se v manjšini nič ne premakne. Ali za svojo študijo pričakujete boljšo usodo?
“Upanje seveda je. Naloga nas raziskovalcev je, da določene problematike osvetlimo z drugačnega vidika. S tem spodbudimo določena razmišljanja in soočanje. Jaz sem k temu vprašanju pristopila predvsem z andragoškega vidika, se pravi, da me je zanimal vidik vseživljenjskega učenja. Želimo si, da bi bili izsledki raziskav upoštevani, čeprav dejansko ni vedno tako.”
> Komu bi to knjigo položili na mizo?
“Distribucijo bo SLORI začel v kratkem. Vsekakor jo nameravamo poslati vsem vodilnim predstavnikom ...”
> V manjšini?
“Da, a dostavili jo bomo še v Slovenijo, tudi pristojnim službam za Slovence v zamejstvu. Mislim, da jezikovna politika in jezikovno načrtovanje zahtevata globlji razmislek in koordiniran nastop različnih subjektov. To predvsem zaradi številnih spremenjenih okoliščin. A žal v manjšini nismo nikoli namensko razvijali nobene jezikovne politike.”
(Primorske novice, 31. 5. 2013)
Ni komentarjev:
Objavite komentar