Če živiš v Trstu, je lahko bolje že na drugi strani zaliva

Spuščeni železni roloji so simbol konca neke dobe. V Filzijevi ulici sredi Trsta je nekoč imela svoj sedež Tržaška kreditna banka (TKB), ki je neposredno ali s kreditiranjem podjetij omogočala Slovencem v Italiji, da so množično in hitro našli zaposlitev. Toda banke že skoraj 20 let ni več in tudi njen prevzemnik, Banca Antonveneta, se je konec aprila izselil.

Suhoparno sporočilo o ukinitvi bankomata Banke Antonvenete na Ulici Filzi

 
Izselitev je zadnja leta vse pogostejša beseda. Po statističnih ugotovitvah v zadnjem času vse več Slovencev poišče zanesljivejšo zaposlitev in lepše življenje na tujem.

Izseljevanje rase tudi v Italiji. Pred dvema tednoma so italijanski mediji s precejšnjim poudarkom povzeli poročilo nemškega statističnega urada, ki je zabeležil sunkovit porast števila italijanskih priseljencev. V letu 2012 je menda 12.000 Italijanov med 18. in 30. letom starosti odšlo v Nemčijo, kar je primerljivo s petdesetimi in šestdesetimi leti, ko je nemška industrija privabljala mnoge delavce z Apeninskega polotoka.

Tudi Slovenci v Italiji iščejo srečo na tujem. “Mislim, da je bilo za starejše generacije gotovo lažje dobiti zaposlitev v zamejskih podjetjih, tudi ker jih je bilo na našem ozemlju več, ne samo zamejskih,” meni 31-letni Matjaž Pečar, ki se je iz Lonjerja pri Trstu preselil daleč na sever. “Dansko sem izbral, ker sem tam dobil zaposlitev,” utemeljuje svojo odločitev. “Našel sem delo v turističnem podjetju v Kopenhagnu. Tam sem pred tem že preživel eno leto kot Erasmusov študent.”

Pečar zdaj spet živi v Lonjerju, a stika s severno Evropo ni prekinil: “Sedaj imam svoje malo podjetje v Sežani. Še vedno se ukvarjam s turizmom, promocijo in marketingom, sodelujem tudi s skandinavskimi državami, kar sem delal tudi prej.”

Tovrstnih podjetniških dejavnosti je bilo med Slovenci v Italiji še pred dvajsetimi leti prav gotovo veliko manj. T. i. zamejsko gospodarstvo je oskrbovalo številne družine. Le v osrednji banki in uvozno-izvoznih ter špediterskih podjetjih je bilo na tisoče delovnih mest. Danes je slika precej drugačna. Precej podjetij, kar jih je še ostalo iz časa debelih krav, je v težavah, o čemer tu pa tam poročajo slovenski mediji v Italiji. V zadnjih letih so zabredla v težave špediterska, tiskarska, medijska, finančna, medicinska in nepremičninska podjetja. “Najbrž sta tržaško in goriško področje začeli postajati ekonomsko manj zanimivi že po padcu Jugoslavije, še bolj pa po vstopu Slovenije v Evropsko unijo,” meni Pečar.

Spremembe ob slovensko-italijanski meji so torej zatrle lep del nekdanjih gospodarskih dejavnosti. Zaradi svetovne krize in drugih vzrokov pa se na Tržaškem in Goriškem ne rojevajo nove priložnosti. 29-letna Jana Jaklič iz Slivnega na Tržaškem krasu priznava, da je šla od doma predvsem zaradi “krize in pomanjkanja delovnih mest na domačem območju”.

Diplomirala je na Visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu, zdaj pa živi na severu Italije v mestecu Ispra blizu Vareseja. Tam ima namreč urade Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC), kjer je Jakličeva dobila zaposlitev. Je pa zanimivo, da med razlogi za svojo odločitev poleg želje po delu v zanimivem okolju navaja tudi željo po samostojnosti. “Če bi delala v okolici doma, se zaradi cene najemnin ne bi mogla odseliti od staršev,” utemeljuje Jakličeva.

Trst in njegova okolica torej z več vidikov nista kraj za mlade. Po facebooku smo izsledili več Slovencev iz Italije, ki so ta čas v tujini. Nekateri so začasno ali trajno zapustili Trst, ker so jim selitev na tuje predlagala velika podjetja (zlasti zavarovalniška), mnogim pa se zdi, da je pot v druge države EU v danih razmerah najbolj pametna odločitev.

Cristina Schart, ki je pred dobrim mesecem diplomirala na univerzi Milano-Bicocca, ni dolgo pomišljala. Prišla je v Trst, proslavila diplomo in kmalu odletela v Brighton. “V glavnem zato, da bi izboljšala jezik in dobila zaposlitev poleti,” pravi.

Bi pa bilo napačno misliti, da so mladi Slovenci v Italiji povsem brez perspektiv. Nekaterim še vedno uspe dobiti zaposlitev v slovenskih zadružnih bankah ali v gospodarskih podjetjih pod okriljem finančne družbe KB 1909. Ne nazadnje pa je odlično obvladanje dveh jezikov še vedno prednost.

Zanimiva je izkušnja Mateje Prašelj, ki je pred tremi leti maturirala na italijanskem pomorskem zavodu v Trstu: “Poslala sem svoj življenjepis podjetju v Trstu, in ko so na razgovoru spoznali, da govorim slovensko, so me vprašali, če bi se bila pripravljena zaposliti v njihovi podružnici v Kopru.” Ponudbo je sprejela in zdi se, da ji ni žal. Vzrok tiči v stari tržaški hibi. “V koprskem pristanišču je bistveno več dela kot v tržaškem,” pravi Prašljeva.

Mnogi bodo težko verjeli, a včasih ni treba iti čez ocean. Če živiš v Trstu, je lahko bolje že na drugi strani zaliva.

(Primorske novice, 7. val, 17. 5. 2013)