Gibanju je ime Svobodni Trst. Njegovi privrženci si prizadevajo, da bi spet zaživela samostojna državica, ki je vzniknila takoj po drugi svetovni vojni, ko so si zahodne in vzhodne sile začele segati v lase. Kot znano, je bil med jabolkami spora tudi Trst, ki je naposled pripadel Italiji, medtem ko je Jugoslavija dobila istrski del spornega območja.
A člani gibanja, ki so se zbrali v sredo pred sodno palačo, trdijo, da zgodbe še ni konec. Na spletu in v medijih razlagajo, da ima njihova želja pravne temelje, češ da Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) ni nihče ukinil. Mednarodni dogovori o ozemeljski razdelitvi pa naj ne bi ničesar dorekli.
No, star odvetnik verjame, da se meje ne bodo več premaknile. Še več: njemu se zdi, da je Gibanje Svobodni Trst nastalo zgolj iz nezadovoljstva ljudi, ker si je država v času recesije izmislila nekaj novih davkov. In ima morda prav. Mario Monti in njegova uvedba davka na nepremičnine sta morda res podžgala željo o odcepitvi od Italije. A ne gre prezreti, da so nekateri pravni poznavalci ocenili, da teorija o latentnem obstoju STO ni iz trte izvita.
Naj se pač izrečejo pravniki. Gibanje Svobodni Trst jim je nedvomnno vrglo sočno kost. A kaj, ko so jo začeli glodati še drugi ...
Politiki, na primer. Dokler je šlo, so gibanje ignorirali. Ko pa je postalo jasno, da gre za več tisoč ljudi, so se morali izreči. Prizadevanja gibanja so zafrkljivo označili za politično fantastiko. Aroganca pa taka ...
Namreč: četudi se bo izkazalo, da Svobodno tržaško ozemlje pravno ne more oživeti, četudi se bo izkazalo, da gibanje financira kak poreden spletkar, in četudi se bo izkazalo, da je odvetnikova prognoza o kratkem trajanju pravilna, ne gre prezreti, da so v sredo pred sodišče prišli mnogi nezadovoljneži. In to ob uri, ko zaposleni delajo.
Skratka, pravniki naj povedo, zakaj STO ne more oživeti. Politiki pa naj razumejo, zakaj nekateri ob delavnikih sanjajo o mali Koromandiji in ob nedeljah ne grejo volit.
(Kapučino, Primorske novice, 19. 7.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar