Bertinotti

Fausto Bertinotti je bil med politiki, ki so krojili usodo Italije na prelomu tisočletja. Prevzel je vodenje Stranke komunistične prenove in ji s spretno retoriko, novimi prijemi in kančkom samokritike prinesel svežost in vidljivost. A Bertinotti je imel očitne težave s časom; večkrat ga je prehiteval.
Tako je na primer člane svoje stranke rotil, naj umaknejo Stalinove slike s strankinih sedežev. Želel je opustiti staromodni model marksistične stranke in se vključiti v protiglobalistično gibanje. Ni opeval sovjetske revolucije, raje je govoril o demonstrantih v Seattlu. Brez zadrege je počitnikoval na jahtah, na TV soočanjih pa je nastopal s citati iz znanstvene in celo religiozne literature. Tovarišem, ki so mu vse to očitali, je odvrnil: »Prosim, dovolj s stereotipno predstavo, da je pravi komunist samo tisti, ki je umazan in ki se ne umiva.«
Po mnenju mnogih se je usodno prenaglil leta 1998. Takratnega premierja Romana Prodija je prisil k odstopu, potem ko je leta 1996 z dobrim izkupičkom glasov svoje stranke odločilno pripomogel k zmagi levosredinske koalicije. Zalomilo se je pri ukrepih za izboljšanje socialne države.
Takrat se je zameril tudi mnogim Slovencem v Italiji, ki so si od vlade Romana Prodija obetali veliko. A nekaj privržencev je vendarle ohranil. Zato se je udeležil slovesnega poimenovanja ljudskega doma v Podlonjerju po delavskem voditelju Juretu Cancianiju. Tam je med priložnostnim govorom polemiziral na daljavo z Rimljanom slovenskih korenin Walterjem Veltronijem, ki je bil pravkar ocenil, da komunizem in svoboda ne gresta skupaj. »Ti, Veltroni, ljudi Juretovega kova očitno nisi nikoli spoznal,« je odvrnil.
Bertinotti se je vedno razglašal za komunista. A zato je včasih zabredel v protislovja. Med letoma 2006 in 2008 je prevzel predsedovanje Poslanske zbornice. V tej vlogi je ob prazniku republike moral prisostvovati vojaški paradi, čeprav je odločno zagovarjal mirovniško politiko in izstop Italije iz Nata.
Stranka komunistične prenove se je nato izsušila. Bertinotti se je umaknil in danes je malodane marginalen analitik. A prejšnji teden se je presenetljivo oglasil z odprtim pismom v dnevniku Corriere della Sera. Predsedniku republike Giorgiu Napolitanu je očital, da krši ustavo. Bertinotti pač trdi, da to ni demokracija, če predsednik republike parlamentu ne dopušča tudih drugih možnosti, kot pa samo izpolnjevanje evropskih diktatov. Tokrat se je Fausto Bertinotti oglasil prepozno.