Ob torkih boste spet lahko poslušali komentarje na Radiu Trst A. Tokrat ob devetih.
Naslov današnjega komentarja bo Zamisel. Zamisel zato, ker sem zamisel dobil pri zanimivi zamisli. Predstavil vam bom predlog, ki se imenuje Z-z-z, a pred tem seveda potrebujemo kratek uvod.
V mnogih medijih po svetu modna blagovna znamka United Colours of Benetton oglašuje zanimiv natečaj. Nanj se lahko do oktobra prijavijo mladi med 18. in 30. letom, ki imajo svojo izvirno zamisel za pomoč pri izhodu iz krize. Najboljše projekte bodo predstavili na spletu, sto najboljših avtorjev pa bo prejelo nagrado.
Posebnost tega razpisa je v tem, da se nanj lahko prijavijo samo mladi, ki so brez dela in ki še niso bili v delovnem razmerju, daljšem od šestih mesecev.
To je skratka priložnost, da v času negotovih gospodarskih razmer dobimo nekaj inovativnih rešitev, ki jih predlaga najbolj domiselna, a hkrati zelo zapostavljena kategorija svetovnega prebivalstva – to so mladi.
Žal ne izpolnjujem pogojev za sodelovanje pri tem natečaju, sem si pa vseeno nekaj zamislil. Moja zamisel je ta: Disunited colours of zamejstvo – se pravi mnogobarvno in razklano zamejstvo – naj se enkrat toliko združi. Vse organizacije od lovskega društva do gospodarskega združenja naj razpišejo enoten natečaj za mlade, prav tako od 18. do 30. leta.
Naslov natečaja bi lahko bil Trikrat Z. Z-z-z: Zamisel za zamejstvo.
Mladi Slovenci v Italiji naj izoblikujejo svoje predloge, kako to dolino šentflorjansko od Milj do Trbiža izvleči iz krize. Bolj kot za gospodarsko krizo, gre seveda za krizo identitete, krizo idej in sploh moralno krizo.
Kot so na primer pokazale polemike po letošnji proslavi v Bazovici, se Slovenci v Italiji obnašamo kot najstniki, kot nemirni pubertetniki, ki ne vemo, kaj bi počeli iz sebe.
Kot sem že večkrat povedal lani spomladi, se naša skupnost ne zaveda družbenih sprememb. Vsaka organizacija vztraja pri starokopitnih vedenjskih obrazcih, medtem ko vse okoli nas koraka v pospešenem ritmu. Zato naša skupnost zaostaja, hira, znanje slovenščine pa ne prinaša vseh priložnosti, ki bi se lahko odpirale, če bi bili kanček bolj spretni.
Pozivam torej t. i. zamejske organizacije, naj ustvarijo nek glinasti hranilnik, recimo v podobi pujska, v katerega bi vsak spustil nekaj drobiža. Zbrana vsota bi bil denarni sklad za nagrade najboljšim projektom.
Mladi bi morali izoblikovati predloge, kako bi ta naša nesrečna skupnost končno popravila svoj kompas in začela korakati naprej, ne pa v mrtvem krogu.
Seveda je treba pravilnik razpisa primerno sestaviti. Eno od pravil bi lahko bilo, da se na razpis ne smejo prijaviti sorodniki ali prijatelji ljudi, ki že dolgo let vodijo kako organizacijo. Saj veste, kako je, tudi pri nas, čeprav smo vsi neizmerno pošteni, se včasih – a seveda zelo redko! – najde kakšen primer nepotizma.
To bo za danes vse, slišimo se čez sedem dni, morda z novo zamislijo.
Povezane vsebine
- Miss Bazovica in dvorljivi politiki
- Pravljica (Zmaj SSO proti papirju SKGZ)
Ni komentarjev:
Objavite komentar