B kot Boldrini, Bruselj ... (Blišč in beda)

"Per carità, tutti mi chiedono di Grillo. Ma vedo che in moltissimi hanno molto da dire. Non sopporto il chiacchiericcio di chi pensa di avere cose interessanti da dire solo perché è noto. Mi ricorda quelli che al bar sono tutti commissari tecnici della Nazionale."
(Francesco De Gregori, Il Fatto quotidiano, 22. 3.)

Foto Primorski

Bersani, Boldrini, bilingvizem, Beppe, Bruselj ... Vse na B. Kot blišč in beda.
Velika večina je navdušena, ker so za predsednika senata in za predsednico poslanske zbornice izvolili Pietra Grassa in Lauro Boldrini. Jaz nisem. Menim, da mora vsaka zbornica, deželni svet ali rajonski svet imeti za predsednika nekoga, ki ima že nekaj staža v predstavniškem organu. Tako Grasso kot Boldrinijeva pa sta novinca v politiki. Njuna izvolitev se mi zato zdi politični marketing, pa brez zamere do dveh predsednikov.
Prav tako naj ne zameri predsednik italijanske novinarske zbornice Enzo Iacopino. Na facebooku skoraj vsak dan kritizira Beppeja Grilla, kar je mnogim všeč. Meni ni. Mislim, da bi moral predsednik italijanskih novinarjev posvečati svoja razmišljanja (in dejanja) trenutnemu položaju italijanskega novinarstva. Slabi ekonomski pogoji in še slabše etične deviacije v svetu medijev so po mojem hujša nevarnost za demokracijo kot pa komik iz Genove.
To je torej trend v italijanskem javnem mnenju. Razpreda se o fasadnih ljudeh in njihovih vlogah v Rimu, medtem ko se naša usoda odloča drugje. Recimo par tisoč kilometrov severneje.
V Bruslju v teh urah sprejemajo ključne odločitve, od katerih bo odvisna tudi italijanska bodočnost, a javna razprava se Cipra in drugih tem komaj dotakne.
Tako je tudi pri nas. Pozdravljamo imenovanje slovenskega odbornika v Občini Trst, pozdravljamo nekaj novih dvojezičnih tabel, na katerih piše Trst tudi po slovensko, ne znamo ali nočemo pa pogledati globje. Zakaj s postavljanjem dvojezičnih tabel zamujajo tudi politiki iz "naših prijateljskih krogov"?
Vidimo samo kratkotrajni bleščeči blesk, ne vidimo pa bede za vsem tem. Seveda, najlažje je razpredati o političnih bitkah v parlamentu. Kdo bo podprl koga, kdo bo predsednik, zakaj Grillo je tak, kdo ima prav med Grassom in Travagliom, zakaj so imenovali Edija Krausa ...
Lahko je klepetati o vsem tem. Ne zahteva poglobitve, dovolj je ponoviti par stavkov iz časopisov. Veliko težje je pogledati v globino problemov, na primer kako bodo odločitve v Bruslju pogojevale naše življenje. A to je prekomplicirano. Raje razpredati o Boldrinijevi in Grillu. To znamo vsi. Možgani lahko mirno spijo, medtem ko nam za hrbtom morda postavljajo giljotino.